Objavljeni podatki na oglasni deski s strani posameznice

Datum

03.07.2024

Številka

07121-1/2024/773

Kategorije

Pravne podlage, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Pojasnjujete, da je posameznica na oglasni deski v večstanovanjski stavbi objavila vaše podatke o tem, koliko ljudi imate prijavljenih v stanovanju, pri čemer je navedla vaše ime kot lastnika stanovanja. Menite, da gre za nezakonito obdelavo vaših osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošna uredba in ZVOP-2 se uporabljata le za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. To pomeni, da je treba primarno ugotoviti, ali gre pri opisani obdelavi osebnih podatkov za obdelavo v okviru zbirke podatkov ali ne, oziroma ali se v danem primeru Splošna uredba in ZVOP-2 uporabljata. Četudi bi v danem primeru šlo za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, je prav tako treba oceniti, ali gre za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, torej brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo. Namreč Splošna uredba in ZVOP-2 se za takšne obdelave osebnih podatkov prav tako ne uporabljata. IP v takem primeru ni pristojen organ za nadzor nad obdelavo osebnih podatkov.

V kolikor pa gre v danem primeru za obdelavo osebnih podatkov, za katero se uporabljata Splošna uredba in ZVOP-2, je treba zagotoviti, da se podatki obdelujejo na ustrezni pravni podlagi (te so urejene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe).

IP se v okviru mnenja ne more opredeliti glede pristojnosti in zakonitosti obdelave ter prav tako za to nima dovolj informacij.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Na podlagi podatkov, ki ste jih navedli v zaprosilu za mnenje, IP ne more presojati, ali je pristojen za opisano obdelavo podatkov in ali gre za obdelavo podatkov, ki je neskladna s Splošno uredbo in ZVOP-2. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Na začetku IP pojasnjuje, da se Splošna uredba in ZVOP-2 uporabljata le za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. To pomeni, da je treba primarno ugotoviti, ali gre pri opisani obdelavi osebnih podatkov za obdelavo v okviru zbirke podatkov ali ne, oziroma ali se v danem primeru Splošna uredba in ZVOP-2 uporabljata. V skladu s 6. točko 4. člena Splošne uredbe »zbirka« pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi.

Četudi bi v danem primeru šlo za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, je prav tako treba oceniti, ali gre za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, torej brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo. Namreč Splošna uredba se za takšne obdelave podatkov prav tako ne uporablja.

V kolikor bi šlo pa za obdelavo osebnih podatkov v okviru Splošne uredbe, pa Splošna uredba in ZVOP-2 določata, da je za vsako obdelavo osebnih podatkov potrebno zagotoviti ustrezno pravno podlago, ki so podrobneje opredeljene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. V danem primeru bi lahko pravno podlago predstavljala privolitev posameznika v obdelavo, vendar morajo biti za zakonito privolitev izpolnjeni določeni pogoji, več o tem si lahko preberete tukaj: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/ključna-področja-uredbe/privolitev.

Glede posredovanja tega dokumenta s strani posameznice upravniku pa IP dodatno pojasnjuje, da v kolikor stanovalci ugotovijo, da upravnik nima točnih podatkov, lahko v skladu s šestim odstavkom 29. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09, 87/11, 85/13 in 52/22) upravnika pisno opozorijo o večjem številu uporabnikov določene enote, kot jih je lastnik ali najemnik te enote sporočil.

IP na koncu še pojasnjuje, da četudi v konkretnem primeru ne pridejo v poštev določbe Splošne uredbe in ZVOP-2, imajo posamezniki na voljo določene institute iz civilnega in kazenskega prava, s pomočjo katerih lahko zavarujejo svoje osebnostne pravice. Vsekakor pa mora biti poseg v osebnostne pravice določene stopnje oziroma pravno relevanten, da ga tej instituti lahko varujejo.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Neja Domnik, Državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka