Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba in sklep Psp 600/2014

ECLI:SI:VDSS:2015:PSP.600.2014 Oddelek za socialne spore

delovni invalid III. kategorije priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja zaključeno zdravljenje
Višje delovno in socialno sodišče
12. februar 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pri tožniku je potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zato pri njem ni mogoče ugotoviti, da je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti. Pri tožniku je tako še nadalje podana III. kategorija invalidnosti v isti obliki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 15. 3. 2012 v zvezi s sklepom iste številke z dne 30. 3. 2012 in zavrglo tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva, da se mu prizna kot datum nastanka invalidnosti zaradi posledic poklicne bolezni 13. 10. 1999 oz. že od januarja 1999 in da se mu prizna staro nadomestilo za invalidnost. Ugotovilo je, da je bil tožnik s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ps 1742/2000 z dne 27. 11. 2003 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, zaradi posledic poklicne bolezni, od 9. 3. 2000 dalje, s priznano pravico do razporeditve na drugo ustrezno delovno mesto z omejitvami, s polnim delovnim časom, v skladu z določbami ZPIZ/92. Toženec je nato, na podlagi predloga za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja, dne 5. 2. 2008 izdal odločbo, s katero je tožniku priznal nove pravice iz invalidskega zavarovanja. Odločba je bila potrjena z odločbo druge stopnje z dne 16. 5. 2008. Citirani odločbi sta bili potrjeni v pravnomočno končanem sodnem postopku s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ps 1627/2008 z dne 2. 4. 2008 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 336/2010 z dne 11. 11. 2010. Tožniku je bila z odločbo z dne 17. 6. 2008 priznana pravica do nadomestila za invalidnost, v znesku 173,13 EUR na mesec, od 23. 5. 2008. Postopek je bil pravnomočno končan s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 378/2010 z dne 11. 11. 2010 in je bil zahtevek tožnika za odpravo odločb toženke z dne 12. 9. 2008 in 11. 9. 2008 zavrnjen. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval, da se mu prizna kot datum nastanka invalidnosti zaradi posledic poklicne bolezni že januar 1999 oz. 13. 10. 1999 ter prizna tudi staro nadomestilo za invalidnost, zavrglo, saj so mu bile z odločbo z dne 5. 2. 2008 priznane nove pravice in odmerjeno novo nadomestilo za invalidnost in sodišče tako ne sme odločati o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. V zvezi z izpodbijanima odločbama z dne 15. 3. 2012 in 30. 3. 2012 pa je sodišče ugotovilo, da pri tožniku še nadalje obstaja III. kategorija invalidnosti, glede težav s pljuči pa zdravljenje še ni končano in tako ni podana osnova za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

Tožnik v pritožbi in pravočasni dopolnitvi pritožbe navaja, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja in je takrat zaključil svojo zaposlitev kot varilec in bil kot strojni delavec na čakanju doma do samega stečaja podjetja. Datum nastanka poklicne bolezni je ugotovil leta 2012 in od takrat na navedeno vedno opozarja in zahteva, da se mu prizna staro nadomestilo za poklicno bolezen. Kot varilec je poklicno zbolel leta 1999 in mu zato pripada staro nadomestilo. Nadomestilo, ki ga prejema od leta 2008 se nanaša na križ in se ne more šteti kot nadomestilo za poklicno bolezen. Vedno je upošteval omejitve, ki jih ima kot invalid ter se redno javljal na Zavod RS za zaposlovanje in tudi sledil ortopedu, ki je navedel, da mora začeti nov invalidski postopek. Za križ mu v izpodbijani sodbi niso priznane nobene omejitve, čeprav že od leta 1991 jemlje tablete zaradi bolečin v križu. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji - v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 15. 3. 2012, s katero se je zavrnila pritožba tožnika, ker zdravljenje še ni končano in zato tudi ni podana osnova za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, zoper odločbo Območne enote A., izpostava B. z dne 13. 12. 2011, s katero je prvostopenjski organ toženke izrekel, da je zavarovanec še nadalje delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poklicne bolezni in ima še nadalje pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: kjer ni varjenja, kjer tudi drugi ne varijo in kjer nima stika z iritansi za kožo ali kontaktnimi alergeni, na katere je senzibidiziran, brez stalne prisilne drže hrbtenice oz. pogostega sklanjanja, s polnim delovnim časom.

Pravna podlaga za odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki se uporablja glede na dan vložitve zahtevka tožnika. Invalidnost je v skladu s 60. členom citiranega zakona podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje. Pri tem se v skladu z drugim odstavkom 60. člena invalidnost razvršča v tri kategorije. V I. kategorije so razvrščeni zavarovanci, ki niso več zmožni opravljati organiziranega pridobitnega dela ali če je pri njih podana poklicna invalidnost, nimajo pa več preostale delovne zmožnosti. II. kategorija invalidnosti je podana, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več; III. kategorija pa če zavarovanec z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo saj s polovico polnega delovnega časa oz. če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen.

Če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne oz. pokojninske dobe, določene s tem zakonom za pridobitev nove pravice. Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi na podlagi nastanka sprememb v invalidnosti ali nove invalidnosti novo pravico, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.

Sodišče prve stopnje je v zvezi z novo invalidnostjo tožnika ugotovilo, da je tožnik dne 19. 10. 2011 podal nov predlog za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, vendar je bil tožnikov zahtevek zavrnjen, ker pri tožniku zdravljenje še ni končano. Navedeno izhaja tako iz usklajenih mnenj invalidskih komisij II. stopnje z dne 12. 3. 2012 in iz dopolnilnega mnenja invalidske komisije II. stopnje z dne 8. 4. 2014. Pri tožniku je potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zato je pri njem še nadalje podana III. kategorija invalidnosti v isti obliki od 13. 12. 2007 dalje. Pri tožniku je bilo na osebnem pregledu pred invalidsko komisijo ugotovljeno, da ima praktično normalno ortopedski status, tožnik je navajal le blago bolečnost na udar v predelu LSH, predklon je bil do spodnje tretjine goleni, zaklon brez posebnosti, na prste in pete je stopil, Laseque je bil obojestransko negativen, refleksi so bili dobro izzivni. Iz zadnjega pregleda pri pulmologu z dne 1. 4. 2011, je bilo na RTG posnetku videti difuzno zadebeljen intersticij od baze do vrha, struktura pljuč je bila retikularno nodularna, volumen pljuč je izgledal primeren, funkcionalna sposobnost pljuč je bila normalna. Specialist je menil, da medikamentozna terapija ni potrebna, tožnika pa napotil na dodatne preiskave - meritev difuzijske kapacitete za CO. Te preiskave invalidska komisija II. stopnje 12. 3. 2012 ni imela na voljo in je zato menila, da pri tožniku še nadalje obstaja III. kategorija invalidnosti v isti obliki od 13. 12. 2007 dalje. Pri tožniku tudi niso potrebne dodatne razbremenitve pri delu in njegove delovna zmožnost ni v celoti izgubljena. Ob pregledu dne 14. 4. 2014 je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik pred kratkim operiran na ledveni hrbtenici. Zaradi navedenega bo možno dokončno mnenje glede tožnikove invalidnosti podati, ko bo zdravljenje pri operaterju - ortopedu zaključeno. Tudi tega dne (14. 4. 2014) tožnik ni imel s seboj potrebne preiskave - meritve difuzijske kapacitete za CO, ki je za dokončno oceno invalidnosti ključna, seveda v zvezi z izpodbijano dokončno odločbo toženke. Upoštevajoč skladna mnenja invalidskih komisij jih je sodišče prve stopnje v celoti sprejelo, mnenje je tudi skladno s samimi izvidi posameznih specialistov, pri mnenju pa so sodelovali specialisti s področja tožnikovih zdravstvenih težav.

Takšnemu stališču pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Nedokončana diagnostika oz. zdravljenje se nanaša na tožnikove težave s pljuči, za dokončno oceno invalidnosti je bila v tem postopku ključna meritev difuzije kapacitete za CO, ki pa je tožnik ne v upravnem ne v sodnem postopku pred sodiščem prve stopnje, ni predložil. Tako je potrebno pritrditi, da diagnostika in s tem zdravljenje pri tožniku ni končano, v posledici tega tudi ni moč ugotoviti, da je pri tožniku prišlo do sprememb v stanju invalidnosti.

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni navedbi, da tožniku niso priznane nobene omejitve v zvezi z njegovimi ortopedskimi težavami. Že z odločbo tožene stranke z dne 5. 2. 2008 so bile tožniku priznane določene omejitve, ki se nanašajo na degenerativne spremembe ledvene hrbtenice in zoožane prostore v nivoju L3 do L4, L4 do L5, ki so bile brez patološkega izbočenja diskalnih komptur in pritiska na duralno vrečo, brez pomembnih funkcionalnih izpadov, zahtevale pa so, v izogib večjih težav v predelu ledvene hrbtenice, delo, kjer ne bo stalne prisilne drže hrbtenice, oz. pogostega sklanjanja. Te ortopedske omejitve niso takšne narave, da bi bila pri tožniku podana popolna trajna delanezmožnost, niti potreba po časovni omejitvi dela. Pri tožniku so v ospredju zdravstveni problemi zaradi fibroze pljuč in alergijskih reakcij oz. toksičnega eritema, zaradi katerih pa je bil tožnik ocenjen kot invalid III. kategorije zaradi poklicne bolezni. Po izdaji dokončne odločbe je prišlo pri tožniku do operativnega posega v mesecu februarju 2014, opravljena je bila dekompresija L2-L5 zaradi spinalne stenoze.

Jedro pritožbenih navedb tožnika se nanaša na to, da zahteva priznanje starega nadomestila za poklicno bolezen in v zvezi s tem meni, da mi se mu moral nastanek poklicne bolezni ugotoviti že v začetku leta 1999. Sodišče prve stopnje je v tem delu tožbo zavrglo in v zvezi s tem podalo ustrezno in obširno obrazložitev, tako glede zavrženja tožbe, ki se nanaša na datum nastanka invalidnosti (točka 4. obrazložitve izpodbijane sodbe), kakor glede priznanja stare pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo in zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Z navedeno obrazložitvijo in razlogi zavrženja tožbe se pritožbeno sodišče v celoti strinja.

Pritožbeno sodišče poudarja, da je bil tožnik z odločitvijo sodišča prve stopnje (sodba in sklep opr. št. Ps 1742/2000 z dne 27. 11. 2000) v zvezi z odločbama toženke z dne 9. 11. 2000 in 14. 4. 2000 razporejen v III. kategorijo invalidnosti kot posledica poklicne bolezni (varilska pljuča) in sicer od 9. 3. 2000 dalje. Tožniku je bila priznana pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo z določenimi omejitvami in priznana tudi pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu od 29. 2. 2004 dalje (odločba toženke z dne 17. 3. 2004). Pri tožniku pa je bilo v nadaljevanju ugotovljeno, da je prišlo do spremembe v stanju invalidnosti. Tožnik je uveljavljal nove pravice iz invalidskega zavarovanja z vlogo z dne 27. 3. 2007. Toženka je tožniku dne 5. 2. 2008 izdala odločbo, s katero mu je nove pravice iz invalidskega zavarovanja tudi priznala. Nove pravice so se nanašale na novo oz. dodatno invalidnost v okviru iste III. kategorije, zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice. Postopek je bil končan s pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 336/2010 z dne 11. 11. 2010. V tem postopku je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi toženke z dne 5. 2. 2008 in z dne 16. 5. 2008 in da se tožniku prizna invalidnost I. kategorije od 1. 1. 2008 dalje.

V posledici nove invalidnosti je toženka tožniku priznala tudi pravico do nadomestila za invalidnost od 23. 5. 2008 dalje in z odločbo istega dne (17. 6. 2008) tožniku ustavila izplačevanje nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo z 22. 5. 2008. O navedeni in o dokončni odločbi z dne 11. 9. 2008 je bilo odločeno tudi pred sodiščem, nazadnje Višjim delovnim in socialnem sodiščem s sodbo opr. št. Psp 378/2010 z dne 11. 11. 2010, s katero se je potrdila sodba sodišča prve stopnje in pritožba tožnika zavrnila.

Zaradi ugotovljene pravnomočnosti od kdaj dalje je pri tožniku podana poklicna invalidnost (od 9. 3. 2000 dalje) in ker je bilo glede pravilnosti in zakonitosti tožnikove pravice do izplačevanja nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo oz. da tožniku pripada pravica do nadomestila za invalidnost, pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ta del tožbe pravilno zavrglo, saj sodišče ne sme odločati o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno (274. člen ZPP).

Do sedaj navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje v skladu s 353. členom ZPP oz. 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia