5. 4. 2022

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Boštjan Vrečko, Maribor, na seji 5. aprila 2022

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 170/2019 z dne 25. 7. 2019 in zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 80/2019 z dne 7. 5. 2019 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 103/2018 z dne 30. 11. 2018 se ne sprejme.

2.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pritožnika, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

2.Pritožnik je v ustavni pritožbi zahteval tudi, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo njegovi osebni podatki. Predlog utemeljuje z navedbami, da bi javno izpostavljanje njegovega imena pomenilo tveganje za to, da bo izgubil obstoječo zaposlitev. Oteženo naj bi mu bilo tudi iskanje nove zaposlitve in vzpostavitev zaupnega odnosa z novim delodajalcem. Pritožnik v zvezi s predlogom za prikritje identitete navaja tudi, da je sodna praksa drugih sodišč v Republiki Sloveniji praviloma anonimizirana. Meni, da iz Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZVOP-1) izhaja, da se v okviru obravnave ustavne pritožbe ne smejo javno objavljati pritožnikovi osebni podatki. Zatrjuje tudi, da se osebni podatki o strankah spora v šestih evropskih državah ne objavljajo na medmrežju, v Zvezni republiki Nemčiji pa naj se ne bi objavljali v nobenem primeru. Opozarja še, da je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice razširilo možnosti, ko lahko predsednik tega sodišča strankam zagotovi anonimnost.

3.Postopek pred Ustavnim sodiščem je javen (prvi odstavek 3. člena ZUstS). Glede na to je neutemeljeno sklicevanje pritožnika na to, da naj bi prepoved javne objave pritožnikovih osebnih podatkov v okviru obravnave ustavne pritožbe izhajala iz ZVOP-1. Iz navedenega razloga je neutemeljeno tudi sklicevanje pritožnika na ureditev vprašanja prikritja identitete pritožnikov na drugih sodiščih v Republiki Sloveniji in v tujini oziroma pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

4.Po drugem odstavku 38.a člena ZUstS lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti sicer odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Vendar pa morajo biti za sprejetje takšne odločitve v posamezni zadevi izkazane posebne okoliščine, ki v konkretni zadevi kažejo na potrebo po odstopu od splošnega pravila javnosti postopkov pred Ustavnim sodiščem.[1] V tej zadevi to ni izkazano. Za utemeljitev predloga za prikritje identitete namreč ne zadostuje zgolj splošno navajanje morebitnih posledic, do katerih lahko pride zaradi razkritja identitete tožnikov v delovnih sporih. Ker pritožnik ni izkazal drugih razlogov, ki bi utemeljili predlog za prikritje identitete, je senat Ustavnega sodišča njegov predlog zavrnil (2. točka izreka).

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 38.a člena v zvezi z drugim odstavkom 54. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Rok Čeferin. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata

[1]Tako sklep Ustavnega sodišča št. U-I-92/20 z dne 1. 7. 2020.