Jedro

Navajanje pravne podlage v obračunu izvršitelja ni nujno potrebno, saj sodišče pozna pravo po uradni dolžnosti, nepoznavanje prava pa škoduje tudi stranki. Tudi če bi bilo upniku ali izvršitelju to znano, zgolj to, da na naslovu dolžnik ne posluje, še ne pomeni, da dolžnik na naslovu tudi nima nobenih rubljivih premičnin.

Izrek

1.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

2.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni povrniti 173,92 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je sklep neobrazložen. Sklep se sklicuje na predlog, predlog pa na priloženi obračun izvršitelja. Obračun izvršitelja pa je v postavki "tarifa" pri prav vseh obračunanih dejanjih prazen in podatka o tem, kje v tarifi je podlaga za obračun posameznega dejanja po temelju in višini, ne vsebuje. Tako je tudi sklep po temelju in višini neobrazložen in se ga ne da preizkusiti. Iz navedenega zapisnika oz. obračuna izhaja, da je izvršitelj razpisal rubež na naslovu dolžnika in se tudi dejansko odpravil na ta naslov, kjer pa je ugotovil, da je dolžnikovo ime označeno na vratih zaprtega lokala, ki ne posluje. V zvezi z neuspelim rubežem je obračunal: Rubež v višini 56,00 EUR + DDV, kilometrino za 40 km v višini 17,52 EUR + DDV. Ti stroški niso potrebni in so nastali iz razlogov na strani upnika in izvršitelja. Upniku je namreč znano, da dolžnik v gostinskem lokalu na poslovnem naslovu ne posluje. Enako bi se lahko prepričal izvršitelj, če bi preden je razpisal rubež na tem naslovu in povzročil nepotrebne stroške, opravil poizvedbe o tem na spletu. Dolžnik v nobenem primeru ni dolžan upniku povzročiti stroškov, ki niso bili potrebni. Nadalje niti upnik niti izvršitelj ni pojasnil, na kaj se nanašajo stroški poštnine (2 x ZPP in 1 x navadno) v višini 11,74 EUR + DDV. Iz poročila izvršitelja ne izhaja, da bi ti stroški nastali, zato ni nikakršne podlage, da bi jih naložili v plačilo dolžniku. Stroškov, ki niso nastali, dolžnik ni dolžan povrniti. Izvršitelj je ločeno obračunal obračun obresti in obračun stroškov, vsakega v višini 14,00 EUR + DDV. Nobenega od teh dejanj ni izkazal. Prav tako pa je vsem, tudi sodišču znano, da se višina obveznosti izračuna z enim dejanjem, saj ima Vrhovno sodišče RS brezplačno aplikacijo, ki obračuna tako stroške kot obresti. Sodna praksa je jasna, ko upnikom ne priznava ločeno stroškov za obračun obresti in obračun stroškov in prav nobene dejanske in pravne podlage ni, da bi se ti stroški ločeno naložili v plačilo dolžniku. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po petem odstavku 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Po določbi 293. člena ZIZ so stroški izvršitelja izvršilni stroški. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje upniku v povrnitev priznalo 173,92 EUR stroškov po obračunu izvršitelja z dne 17. 10. 2025.

6.Višje sodišče uvodoma ne pritrjuje upnikovim pritožbenim navedbam, da sklep ni obrazložen, ker na priloženem obračunu izvršitelja niso navede tar. št. za posamezna obračunana izvršilna dejanja. Hkrati je glede na znesek obračuna razvidno, da so priznani vsi stroški v celoti. Navajanje pravne podlage v obračunu namreč ni nujno potrebno, saj sodišče pozna pravo po uradni dolžnosti, nepoznavanje prava pa škoduje tudi stranki. Tako je izvršitelj obračunal 50 točk za vpis spisa v evidenco po 1. alinei tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik o tarifi), 200 točk za neizveden rubež (25% od nagrade za rubež po 1. točki Pravilnika o tarifi), 50 točk za prevzem gotovine (4. alineja tarifne št 16), 20 točk za pridobitev podatkov o lastništvu vozila po 8. alineji tar. št. 16, 20 točk za pripravo obračuna po 7. alineji tar. št. 16, 50 točk za izdelavo obračuna obresti po 2. alineji tar. št. 16, 50 točk za prevzem gotovine po 1. alineji tar. št. 16, 17,52 EUR za kilometrino, 11,74 EUR za poštnino, ter 5% materialnih stroškov, z 22% DDV, skupaj 173,92 EUR.

7.Utemeljene niso niti pritožbene navedbe, da stroški za poskus rubeža in kilometrino niso potrebni, saj naj bi bilo upniku znano, da dolžnik v gostinskem lokalu na naslovu ne posluje. Tudi če bi bilo upniku ali izvršitelju to znano, zgolj to, da na naslovu dolžnik ne posluje, še ne pomeni, da dolžnik na naslovu tudi nima nobenih rubljivih premičnin. Te bi se vseeno lahko nahajale v lokalu v hrambi ter bi potencialno izvršitelj vseeno lahko opravil rubež.

8.Izvršitelj mora dalje obračun stroškov poslati obema strankama, opravil pa je tudi poizvedbo o motornih vozilih. Iz teh dejstev je utemeljeno sklepati, da so zaradi teh opravil nastali stroški poštnine 2 X po ZPP in 1 X navadno v skupni višini 11,74 EUR, zato ne drži, da ni nikakršne podlage, da bi jih sodišče naložilo v plačilo dolžniku ali da jih dolžnik ne bi bil dolžan povrniti.

9.Končno pa ne drži, da izvršitelj ni opravil ne obračuna obresti ne obračuna stroškov. Obračun stroškov je prav presojani, da je opravil obračun obresti pa je razvidno iz tega, da je v zapisniku z obračunom z dne 17. 10. 2025 izvršitelj zapisal, da na dan razpisanega izvršilnega dejanja dolžnik upniku dolguje 4.950,37 EUR, kar znaša več kot znaša glavnica in izvršilni stroški, iz česar izhaja, da je izvršitelj obresti obračunal.

10.Pritožba po vsem pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).