Jedro

Ker premoženje tožnika presega 20 minimalnih plač, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 547/2002-7 z dne 24.4.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22.3.2002, s katero je ta kot neutemeljeni zavrnila dve tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje, in sicer v zadevi opr. št. ..., ki teče pred Delovnim in socialnim sodiščem v L., Oddelkom v K., ter v zadevi opr. št. ..., ki teče pred socialnim oddelkom Delovnega in socialnega sodišča v L. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja s stališčem tožene stranke. Tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. To je tožena stranka ugotovila na podlagi podatkov, ki jih je predložil tožnik in podatkov, ki jih je po uradni dolžnosti sama pridobila pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. Zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči na podlagi določb 13. in 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po uradni dolžnosti pridobljeni podatki o tožnikovem premoženjskem stanju niso nezakoniti, kot meni tožnik. Določba 1. odstavka 20. člena ZBPP med drugim izrecno določa, da lahko strokovna služba za brezplačno pravno pomoč preveri premoženjsko stanje prosilca pri pristojnih organih, ki o posamezni vrsti premoženja vodijo evidenco.

Tožnik v pritožbi navaja, da sodišče v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo zavrnila dve tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kolikor jih je res vložil, ne pove pa, kaj je z zadevo, vodeno pod opravilno št. ..., na katero se je moral, glede na sklep z dne 21.12.2001, sklicevati.

Sodišče v obrazložitvi sodbe navaja neresnične podatke. Tožena stranka tožnika s sklepom z dne 21.2.2002 ni pozvala na dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč v zadevi opr. št. ..., pač pa gre za poziv za dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč v zadevi opr. št. ... Sodišče se sklicuje na sklep z dne 21.2.2002, ki bi se moral pravilno glasiti sklep ... Sodišče je tožbeni zahtevek izpustilo. Ne strinja se, da glede na določbe 13. člena ZBPP ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Ne drži, da ne izpolnjuje pogojev po 24. členu ZBPP, ker nima možnosti za uspeh v zadevah. Če bi izpodbijani "sklep" (pravilno sodba) postal pravnomočen, v zadevah (v zvezi s katerimi zaproša za brezplačno pravno pomoč), ne bi mogel več uspeti. Premoženjsko stanje prosilca se ugotavlja na davčni upravi, nepremičninsko stanje pa je razvidno iz zemljiške knjige. S sklicevanjem na podatke Zavoda za zaposlovanje RS je tožena stranka v odločbi prejudicirala odločitve, vodene pod opr. št. ... in opr. št. ... S tem je kršena njegova pravica do pravične pravne zaščite, enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic, varstva človekove osebnosti in dostojanstva in drugih ustavnih pravic. Sklep sodišča (pravilno sodba) naj se zato na podlagi 72. člena ZUS "zavrže". Prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka in državni pravobranilec RS na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 1. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč obsega uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Do brezplačne pravne pomoči je glede na določbo 1. odstavka 13. člena upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Ne glede na določbe tega zakona se brezplačna pravna pomoč v skladu z določbo 1. odstavka 19. člena ZBPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega 20 minimalnih plač.

V tem primeru ni sporno, saj tožnik tega niti v tožbi niti v pritožbi ne ugovarja, da njegovo premoženje presega 20 minimalnih plač. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča, glede na določbo 19. člena ZBPP, tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožnikovi pritožbeni ugovori glede nekaterih netočnosti v zapisu izpodbijane sodbe, saj na odločitev v zadevi niso vplivale. Tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje izpolnjevanja pogojev po določbi 24. člena ZBPP niti nista ugotavljala (odločitev tožene stranke temelji zgolj na 1. odstavku 19. člena ZBPP). Pogoje iz 24. člena ZBPP sta navajala le kot pojasnilo, da morajo biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi ti izpolnjeni, poleg finančnih pogojev. Zato tožnik ne more uspeti s pritožbenim ugovorom, da se ne strinja z navedbo sodišča, da ne izpolnjuje pogojev po 24. členu ZBPP in da, glede na takšno sodbo sodišča, v zadevah opr. št. ... ne bo mogel več uspeti. Tožena stranka se je v izpodbijani odločbi sklicevala na podatke Zavoda za zaposlovanje RS zgolj zaradi ugotovitve tožnikovega finančnega položaja v času vložitve prošenj za brezplačno pravno pomoč. Zato je zmotno stališče pritožnika, da je tožena stranka s takšnim sklicevanjem prejudicirala odločitve, vodene pod opravilno št. ... Glede na navedeno tudi niso bile kršene tožnikove, v pritožbi uveljavljane, ustavne pravice.

Pritožbeno sodišče ni obravnavalo tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Izdani sklep sodišča prve stopnje o oprostitvi plačila sodnih taks z dne 24.4.2002 (2. točka izreka odločbe opr. št. U 547/2002-7) glede na določbo 1. odstavka 14. člena Zakona o sodnih taksah, učinkuje za vse tožnikove taksne obveznosti, ki so v tem postopku nastale od dneva, ko je pri sodišču vložil predlog za oprostitev, na podlagi katerega je bil izdan sklep o taksni oprostitvi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. Zakona o upravnem sporu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.