Jedro

Pravilna je ocena o obstoju pripornega razloga iz 3. točke 2. odst. 191. člena ZKP. Obdolženec je bil doslej že trikrat sodno kaznovan zaradi kaznivih dejanj zoper tuje premoženje, tokrat je osumljen storitve štirih kaznivih dejanj, ki jih ne zanika, s kaznivim dejanjem ropa po 2. odst. 168. člena KZ RS pa naj bi si obdolženec pridobil tudi zelo veliko protipravno premoženjsko korist (okrog 1.700.000,00 SIT). Navedene okoliščine in ugotovitve izvedenca psihiatra, iz katerih je moč razbrati, da utegne biti obdolženčevo izvrševanje kaznivih dejanj pogojeno z njegovimi osebnostnimi in značajskimi značilnostmi, so tiste okoliščine, ki opravičujejo podaljšanje pripora zaradi tako imenovane "ponovitvene nevarnosti".

Izrek

Pritožba zagovornika obd. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Senat temeljnega sodišča je z izpodbijanim sklepom v skladu z določbo 197. člena ZKP obdolžencu podaljšal pripor še za 15 dni, do vključno 5.12.1993 do 22. ure zaradi pripornega razloga po 3. točki 2. odst. 191. člena ZKP.

Proti navedenmu sklepu se je pritožil zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni in pripor odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča druge stopnje okoliščine, na katere se opira izpodbijani sklep, opravičujejo podaljšanje pripora zaradi pripornega razloga po 3. točki 2. odst. 191. člena ZKP.

Iz podatkov kazenske evidence izhaja, da je bil obdolženec doslej trikrat sodno kaznovan: v letu 1983 zaradi kaznivega dejanja tatvine po 1. odst. 165. člena KZ RS in istega leta še zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odst. 171. člena KZ RS, v letu 1985 pa zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odst. 166. člena KZ RS in tatvine po 2. odst. 165. člena KZ RS. V tem postopku pa je obdolženec utemeljeno osumljen storitve štirih uvodoma navedenih kaznivih dejanj, ki jih v objektivnem pogledu ne zanika, pri čemer protipravno pridobljena premoženjska korist pri kaznivem dejanju ropa znaša skupaj 1.727.576,80 tolarjev. Ena od skupnih značilnosti vseh navedenih kaznivih dejanj je obdolženčevo poseganje po tujem premoženju na tak ali drugačen način, ki pomeni kaznivo dejanje. Res je, da med zadnjo obsodbo in sedaj obravnavanimi kaznivimi dejanji obstaja nekoliko daljši časovni presledek. Kljub temu pa je mogoče ugotoviti, da izvrševanje kaznivih dejanj v obdolženčevem dosedanjem življenju ni nekaj izjemnega, in če se pri tem še upošteva že omenjena skupna značilnost oziroma sorodnost naštetih kaznivih dejanj ter obseg in teža sedaj obravnavanih kaznivih dejanj (zlasti pod tč.

I/1 zahteve za preiskavo), je treba ugotoviti, da je predvidevanje sodišča prve stopnje o obdolženčevem možnem ponavljanju kaznivih dejanj povsem realno.

Mnenje izvedenca psihiatra, ki je bilo izdelano že po izdaji izpodbijanega sklepa ocene o nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj nikakor ne zmanjšuje, prej obratno. Po ugotovitvah izvedenca naj bi bile obdolženčeve zmožnosti presoje in obvladovanja zaradi užitega alkohola in tablet le nebistveno zmanjšane in v času storitve kaznivih dejanj pri obdolžencu ni šlo za resnejše motnje duševnih funkcij. Zaradi tega obdolženčevega ravnanja ni mogoče opravičevati z njegovim psihičnim stanjem. Na drugi strani pa je izvedenec psihiater pri obdolžencu ugotovil takšne osebnostne in značajske značilnosti, na podlagi katerih bi bilo mogoče obdolženčevo izvrševanje kaznivih dejanj pripisati predvsem njegovim osebnim lastnostim, ki se pod vplivom alkohola, ki ga obdolženec v zadnjem času prekomerno uživa, le še stopnjujejo.

Zaradi navedenega sodišče druge stopnje pritrjuje oceni izpodbijanega sklepa, da je priporni razlog iz 3. točke 2. odst. 191. člena ZKP še vedno podan. Podaljšanje pripora za 15 dni, to je do vključno 5.12.1993, opravičujejo tudi objektivno ugotovljene okoliščine (izdelava izvedenskega mnenja), zaradi katerih preiskava doslej še ni mogla biti končana in čas, ki je potreben javnemu tožilstvu za študij spisa in odločitev o vložitvi obtožnega akta.

Po navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

Pravna podlaga za uporabo predpisov bivše SFRJ (ZKP in KZ SFRJ) je podana v 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 1/91-I).