Jedro

Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni z ničemer opredelilo do dejstev, ki jih je v obtožnem predlogu navedla oškodovanka kot tožilka po svojih pooblaščencih in ki so po njenem mnenju podlaga za utemeljen sum, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1.

Izrek

Pritožbi pooblaščencev oškodovanke kot tožilke, družbe A.R. d.o.o., se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom I K 56566/2019 z dne 5. 7. 2021 obtožni predlog oškodovanke kot tožilke, družbe A.R. d.o.o., vložen zoper obdolženo M.Š.B., zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zavrglo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 437. členom ZKP. Na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da je oškodovanka kot tožilka dolžna povrniti stroške kazenskega postopka iz 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebne izdatke obdolženke.

2. Zoper sklep so vložili pritožbo pooblaščenci oškodovanke kot tožilke, ki uvodoma navajajo, da se pritožujejo zaradi vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v meritorno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritrditi je pritožnikom, ki s pritožbenimi izvajanji v smeri, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dejstev, navedenih v obtožnem predlogu, smiselno uveljavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Izpodbijani sklep namreč nima razlogov o odločilnih dejstvih.

5. Sodišče prve stopnje je obtožni predlog oškodovanke kot tožilke, vložen zoper obdolženo M.Š.B., zavrglo iz razloga, ker ni dovolj dokazov, da bi bila obdolženka utemeljeno sumljiva dejanja, ki je predmet obtožbe (4. točka prvega odstavka 277. člena ZKP v zvezi s 437. členom ZKP). Svojo odločitev je obrazložilo v točki 7 razlogov izpodbijanega sklepa, od koder izhaja, da je obdolženka v dopisu, ki ga je sestavila po izvedenem inšpekcijskem postopku, ugotovila, da v konkretnem primeru ni potrebno ukrepanje gradbenega inšpektorja, saj na podlagi ogleda kraja in njihovih meritev ter drugih pridobljenih podatkov niso bili kršeni področni materialni predpisi, ki bi terjali, da naloži ukrepe in da torej ni prišlo do nelegalne in neskladne gradnje na zemljišču par. št. xx/yy, k.o.B., kot je to v prijavi navajala oškodovanka kot tožilka. Glede takšnih razlogov pritožniki utemeljeno opozarjajo, da so skopi, saj se sodišče prve stopnje sklicuje zgolj na ugotovitve obdolženke tekom inšpekcijskega postopka, ki pa jih je oškodovanka kot tožilka v obtožnem predlogu problematizirala in so v bistvu predmet obtožbenih očitkov. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni z ničemer opredelilo do dejstev, ki jih je v obtožnem predlogu navedla oškodovanka kot tožilka po svojih pooblaščencih in ki so po njenem mnenju podlaga za utemeljen sum, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1. Pri tem pritožniki v pritožbi ponovno izpostavljajo poročilo o izrednem internem nadzoru nad delom obdolžene M.Š.B. z dne 5. 4. 2019 ter v nadzoru ugotovljene kršitve, glede katerih pa sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj na utemeljen sum naj ne bi vplivale. Prav tako se ni opredelilo do navedb, da je v povezavi v tenorju in obrazložitvi obtožnega predloga navedenih dopolnilnih norm podan utemeljen sum, da je obdolženka storila več napak tekom inšpekcijskega postopka. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

6. Po obrazloženem, in ker podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP vselej narekuje razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje, je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (tretji odstavek 402. člena ZKP). V ponovljenem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti ugotovljeno kršitev ter na podlagi trditev oškodovanke kot tožilke iz obtožnega predloga in doslej zbranega dokaznega gradiva presoditi, ali je podlaga za sklep o obstoju utemeljenega suma v smeri storitve očitanega kaznivega dejanja. Pri tem naj sodišče prve stopnje tudi skrbno presodi, kateri zakon je potrebno uporabiti glede na čas izvršitve očitanega kaznivega dejanja. Obdolženki se namreč očita, da je kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1 storila v obdobju od 20. 10. 2016 do 3. 9. 2019. V tem časovnem okviru bi naj obdolženka nezakonito izvajala inšpekcijski postopek ter v njem storila več napak, prav tako naj ne bi zavestno opravila uradne dolžnosti. Sodišče prve stopnje naj, upoštevaje konkretizacijo izvršitvenega ravnanja, oceni, kakšne vrste je očitano kaznivo dejanje oziroma ali je bilo protipravno stanje, povzročeno s kaznivim dejanjem, vzdrževano ali ne (torej ali gre za trajajoče kaznivo dejanje). V kolikor ugotovi, da v tenorju obtožbe opisana ravnanja obdolženke pomenijo kvantitativno povečanje obsega protipravnosti in so tako življenjsko gledano le del enotne kriminalne dejavnosti, ki predstavljajo eno kaznivo dejanje, pa naj upošteva, da je v tem primeru kaznivo dejanje dokončano, ko je protipravno stanje prenehalo in da torej za čas izvršitve trajajočih kaznivih dejanj velja čas, ko je prenehalo protipravno stanje.

7. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče o pritožbi pooblaščencev odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).