Jedro

Ker je iz tožbenih navedb in prilog k tožbi razvidno, da je bila tožnikova vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev že odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu organu (Centru za socialno delo Krško) in je bil tožnik o tem tudi obveščen, sodišče ugotavlja, da tožnik nima pravnega interesa, da s to tožbo zahteva, da sodišče naloži Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem (ki je za obravnavo sporne vloge nepristojen organ), naj vlogo odstopi pristojnemu organu. Posledično tudi vsebinska obravnava predmetne tožbe ne bi privedla k spremembi oziroma izboljšanju tožnikovega pravnega položaja, zato je sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 30. 5. 2017 Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem poslal vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, na katero le-to ni odgovorilo, zato je tožnik vložil predmetno tožbo zaradi molka organa, v kateri uvodoma pojasnjuje, da so v postopkih za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev sicer stvarno pristojna delovna in socialna sodišča, vendar v konkretnem primeru ne gre za tovrsten zahtevek, ampak za uveljavljanje kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in je iz tega razloga tožbo vložil na Upravno sodišče RS. Ob citiranju raznih konvencijskih, ustavnih in zakonskih določb razlaga, da so mu kršene temeljne pravice in, da Okrožno državno tožilstvo v Krškem ni niti krajevno, niti stvarno pristojno odločati o njegovi vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, zato bi moralo vlogo bodisi brez odlašanja poslati pristojnemu organu in ga o tem pisno obvestiti, bodisi s sklepom zavreči, če ni moglo ugotoviti, kateri organ je pristojen za njeno obravnavo. Sodišču predlaga, naj ugotovi, da je opisano nedopustno ravnanje imelo za posledico, da tožnik ni bil obravnavan s strani pristojnega organa, ter Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem in pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu naloži, naj v roku tri dni ravnata na naveden način z njegovo vlogo. Smiselno predlaga tudi povrnitev stroškov postopka s tem, ko navaja, da bo stroške še naknadno sporočil. K I. točki izreka:

2. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

3. Sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe najprej preizkusi, ali na podlagi vložene tožbe sploh lahko odloča v upravnem sporu. Predpostavke, ki so pogoj za vodenje postopka v upravnem sporu, določa ZUS-1 v prvem odstavku 36. člena; na izpolnjevanje procesnih predpostavk pa mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka in v primeru, če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora torej ves čas postopka izkazovati pravni interes ali pravovarstveno potrebo za vloženo tožbo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj.

4. Tožnik v tožbi uveljavlja, da naj bi se nepravilnosti zgodile pri postopanju Okrožnega državnega tožilstva v Krškem z njegovo vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki jo je dne 30. 5. 2017 vložil pri tem organu.

5. Iz tožbenega predloga izhaja, da je tožnik sprožil upravni spor z namenom, da se Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem oziroma poimensko navedenemu okrožnemu državnemu tožilcu naloži, da njegovo vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev pošlje pristojnemu organu ali pa jo zavrže, če ne more ugotoviti, kateri organ je pristojen za njeno obravnavo. Iz tožbenega zahtevka je tako razvidno, da želi tožnik doseči, da bi tožena stranka vlogo obravnavala v skladu s procesnimi določili, iz česar izhaja, da je namen tožnika, da s to tožbo doseže tako ugotovitev nepravilnosti ravnanja kot tudi, da sodišče odredi toženi stranki, kako naj z vlogo ravna. Iz navedenega razloga sodišče tožbe tudi ni poslalo socialnemu sodišču v obravnavanje, saj tožnik s tožbo ne zahteva, naj se odloči o sami pravici, ampak da se poskrbi za to, da bo njegova vloga obravnavana skladno z določbami ZUP.

6. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je tožnikov pravni interes doseči, da bo njegova vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev posredovana pristojnemu organu. Iz prilog k tožbi je razvidno, da je tožnik vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev poslal tudi Vrhovnemu sodišču RS in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS, ki sta tožnikovo vlogo odstopila pristojnemu organu, to je Centru za socialno delo Krško (iz dopisov Vrhovnega sodišča RS z dne 2. 6. 2017 in Vrhovnega državnega tožilstva RS z dne 1. 6. 2017, ki ju je tožnik priložil k tožbi in se nahajata v sodnem spisu, pa tudi izhaja, da je bilo obvestilo o odstopu njegove vloge poslano tudi tožniku v vednost). Iz dopisa Vrhovnega državnega tožilstva RS z dne 1. 6. 2017 je nadalje razvidno, da je bila Centru za socialno delo Krško odstopljena tožnikova vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev z dne 23. 5. 2017, konkretno na ta datum pa je datirana tudi vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki jo je tožnik poslal Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem in v zvezi s katero v tem upravnem sporu zahteva, da se jo obravnava po določbah ZUP.

7. Ker je iz tožbenih navedb in prilog k tožbi, razvidno, da je bila tožnikova vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev že odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu organu (Centru za socialno delo Krško) in je bil tožnik o tem tudi obveščen, sodišče ugotavlja, da tožnik nima pravnega interesa, da s to tožbo zahteva, da sodišče naloži Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem (ki je za obravnavo sporne vloge nepristojen organ), naj vlogo odstopi pristojnemu organu. Posledično tudi vsebinska obravnava predmetne tožbe ne bi privedla k spremembi oziroma izboljšanju tožnikovega pravnega položaja, zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

8. Ob ugotovitvi, da niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe (da pravni interes tožnika za tožbo ni podan), se sodišče do preostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

K II. točki izreka:

9. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.