Jedro

Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženega, pritožba ne more izpodbiti s posplošenim navajanjem, da pripor ni nujen, neogiben in sorazmeren ukrep. Teža kaznivih dejanj, ki jih je obdolženi na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov in v pričakovanju visokih zaslužkov, ki ogrožajo zdravje ljudi, v smislu obdolženčeve nevarnosti utemeljeno odtehta poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, zato po oceni pritožbenega sodišča ne bi bil primeren noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep, temveč je ukrep pripora v obravnavanem primeru upoštevajoč velike količine zaseženih drog tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju obdolženemu A. A. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) podaljšal pripor za dva meseca, to je do vključno dne 25. 6. 2024 do 9:35 ure.

2.Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija zagovornik obdolženega brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 370. člena ZKP. Pritožnik predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Drugostopenjsko sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, njegova ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5.Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženi s svojo kriminalno dejavnostjo v primeru izpustitve na prostost nadaljeval.

Pritožbeno sodišče z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj okoliščin (tako objektivnih kot subjektivnih okoliščin) ponovitvene nevarnosti, v celoti soglaša.

Tako objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenih kaznivih dejanj (neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami po 186. členu KZ-1) za katero je predpisana kazen od 1 do 10 let zapora), izkazujejo, da gre za najtežja kazniva dejanja, ki spadajo v sklop kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, ki je tudi ustavno varovana dobrina. Obravnavana kazniva dejanja predstavljajo izredno nevarnost za zdravje ljudi. Iz načina storitve je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da se je obdolženi skupaj s sostorilcema na izvršitev kaznivih dejanj skrbno pripravil. Prepovedane droge naj bi v nasprotju z dovoljenimi nameni in brez potrebnih dovoljenj (opredeljenih v 7. členu ZPPPD) prevažal v osebnem vozilu (znamke VW Passat) na območju Tabora, v najmanj eni nakupovalni vreči (najmanj 15. 901, 00 g amfetamina), ki naj bi jih imel namen prodati in dati v promet neznanim odjemalcem drog. V času med 3. 9. 2023 do 12. 9. 2023 naj bi s sodelovanjem ločeno obravnavanih (A. A., B. B. in C. C.) v varovanem objektu skladišča (na naslovu ...) v različnih embalažah hranil različne vrste prepovedanih drog (kokain, konopljo, amfetamin, MDMA), ki naj bi jih imel namen prodati in dati v promet neznanim odjemalcem. Obdolženi naj bi dne 25. 3. 2024 neupravičeno in zaradi nadaljnje prodaje hranil prepovedano drogo (495,8g droge kokaina) v predalu osebnega avtomobila (znamke FORD S-Max) pod sovoznikovim sedežem, ki naj bi ga imel namen prodati neznanim odjemalcem droge, zanje pa bi lahko z ulično prodajo dobil visoko protipravno premoženjsko korist ( okoli 1.500.000,00 EUR). Velike količine raznovrstnih drog naj ne bi bile namenjene lastni uporabi obdolženega.

Kot tudi subjektivne okoliščine je sodišče prve stopnje izpostavilo vztrajnost, trdno odločenost, premišljenost in koristoljubnost pri izvršitvi kaznivih dejanj in obdolženčevo brezposelnost, ter dejstvo, da je zadolžen. Obdolženi naj bi si premoženje zagotavljal z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj. Sodišče prve stopnje ni prezrlo dejstva, da naj bi obdolženi v mesecu marcu 2024 prepovedano drogo hranil v posebnem predalu osebnega vozila s katerim naj bi prevažal svoja mladoletna otroka, kar izkazuje njegove posebej zavržne osebne lastnosti kot subjektivne okoliščine. Glede na količino in raznovrstnost prepovedanih drog ter način izvršitve kaznivih dejanj je moč sklepati, da naj bi obdolženi bil del kriminalne dejavnosti in dobro organizirane združbe. Sodišče prve stopnje je na podlagi izkazanih tako objektivnih kot tudi subjektivnih okoliščin pravilno in utemeljeno zaključilo, da je ponovitvena nevarnost pri obdolženem nedvomno podana.

Zaključkov sodišča prve stopnje o obstoju pripornih razlogov ponovitvene nevarnosti pri obdolženem tako ne morejo omajati pritožbena izpostavljanja o obdolženčevi predhodni nekaznovanosti glede istovrstnih kaznivih dejanj (s področja drog), zaposlenostjo partnerke, in prihodki, ki naj bi jih obdolženi prejemal tudi od družbe D., čeprav naj ne bi imel formalno urejenega zavarovanja. Vse po sodišču prve stopnje izpostavljene okoliščine namreč tudi po prepričanju pritožbenega sodišča povsem nedvomno utemeljuje sklep, da so pri obdolženem podane tako objektivne kot tudi subjektivne okoliščine, ki v medsebojni zvezi kažejo, da je obdolženčeva ponovitvena nevarnost izrazita. V primeru izpustitve obdolženca na prostost namreč obstaja realna nevarnost, da bi obdolženi z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj (s področja drog) in v zasledovanju visokih zaslužkov nadaljeval.

7.Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženega, pritožba ne more izpodbiti s posplošenim navajanjem, da pripor ni nujen, neogiben in sorazmeren ukrep. Sodišče prve stopnje je glede na vse navedeno razumno opredelilo, da teža obravnavanih kaznivih dejanj, ki jih je obdolženi na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov in v pričakovanju visokih zaslužkov, in ki ogrožajo zdravje ljudi, v smislu obdolženčeve nevarnosti utemeljeno odtehta poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, pri čemer po oceni pritožbenega sodišča ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep, temveč je ukrep pripora v obravnavanem primeru upoštevajoč velike količine zaseženih drog tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep. Nadaljnja pritožbena zavzemanja obdolženčevega zagovornika za izrek hišnega pripora, s pritožbenim izpostavljanjem urejenih družinskih razmer obdolženega in možnostjo prekinitve stikov s tretjimi osebami, se glede na vse do sedaj navedene okoliščine izkažejo za neutemeljene.

8.Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

9.Če bo za obdolženega nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.