- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba II Cp 2358/2011
ECLI:SI:VSLJ:2011:II.CP.2358.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna sposobnost toženca v pravdnem postopkuAli je toženec imel pravdno sposobnost v času postopka, kljub trditvam, da ni bil razsoden ob času prometne nezgode?
- Utemeljenost pritožbe glede pravdne sposobnostiAli je pritožba tožene stranke utemeljena glede na dejstvo, da toženec ni bil pravilno zastopan in da sodišče ni pritegnilo izvedenca psihiatra?
- Dokazovanje pravdne sposobnostiKako sodišče presoja dokazila o pravdni sposobnosti toženca in ali so bila predložena dokazila zadostna za ugotovitev njegove sposobnosti?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Glede na ravnanje toženca v postopku sodišče ni imelo razloga, da bi podvomilo v njegovo pravdno (procesno) sposobnost.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2005/07992 z dne 19. 08. 2005 v točki 1. in 3 izreka ter toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti 128,04 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov.
2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka. Bistvo pritožbenih navedb je, da spisovna dokumentacija kaže, da toženec ni pravdno sposoben. Sodišče prve stopnje bi moralo ukrepati tako, da bi bil toženec v pravdi pravilno zastopan. Toženec v času prometne nezgode ni bil razsoden. Sodišče bi moralo pritegniti izvedenca psihiatra. Da toženec ni založil predujma za izvedbo izvedenca, ni utemeljen razlog, da ta dokaz ni bil izveden.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Da je toženec povzročil prometno nezgodo dne 09. 09. 2003 (iz kazenske sodbe sledi, da 08. 09. 2003) na X cesti v L., je ugotovljeno s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 182/2004 z dne 23. 10. 2007 (C8). Civilno sodišče je vezano na kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Iz navedenega razloga je neutemeljena pritožbena navedba, da toženec v času povzročitve prometne nezgode ni bil razsoden (ni mogel razumeti pomena svojega ravnanja in ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja).
5. Pritožba pravilno navaja, da mora sodišče ves čas postopka paziti, ali je pravdna stranka pravdno sposobna. Pravdno sposobna je stranka, ki ima popolno poslovno sposobnost (77. člen ZPP). Taka stranka lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Tudi stranka, ki ji ni odvzeta poslovna sposobnost, pa ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni sposobna skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi, nima pravdne sposobnosti.
6. Tožencu poslovna sposobnost ni bila odvzeta.
7. V tej zadevi je toženca najprej zastopal odvetnik M. V. (pooblastilo B1). Odvetnik M. V. je tožencu odpovedal pooblastilo 09. 06. 2008. Toženec se je pravdnega postopka v nadaljevanju udeleževal sam. Tako je bil navzoč na naroku 09. 04. 2009, v zadevi je 15. 05. 2009 poslal dopis (listovna številka 38), udeležil se je naroka dne 11. 06.2009, ko je bil zaslišan kot stranka in sodeloval na naroku dne 17. 11. 2009. Dne 11. 05. 2011 je bila tožencu vročena sodba, dne 24. 05. 2011 pa je toženec pooblastil odvetnico M. S. za vložitev pritožbe.
8. Iz opravljenih procesnih dejanj, ki jih je opravil toženec, ne sledi, da ni bil sposoben razumeti pomena svojih procesnih dejanj in da ni bil sposoben poskrbeti za varstvo svojih pravic in koristi. Dopis z dne 15. 05. 2009 je jasen in razumen. Toženec v njem nedvoumno pove, zakaj je poslal dokumentacijo tako sodišču kot tožeči stranki. Iz izpovedi na naroku dne 11. 06. 2009 ne izhaja, da toženec ne bi vedel kaj izpoveduje. Iz zapisnika ne sledi, da bi razpravljajoči sodnik pri tožencu opazil kaj nenavadnega (da se ni znal orientirati v času in prostoru, da ne bi smiselno odgovarjal na postavljena vprašanja, da se odgovori ne tičejo obravnavane zadeve). Na naroku dne 17. 11. 2009 je toženec vztrajal na dokazu z izvedencem, kar pomeni, da je izkoristil svoje procesne pravice do izvedbe dokaza. Po prejemu sodbe je pooblastil odvetnico za vložitev pritožbe, kar pomeni, da je razumel pravni pouk v sodbi. Sodišče prve stopnje tako ni imelo razloga, da bi podvomilo v toženčevo pravdno (procesno) sposobnost. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da toženec v tem postopku ni bil pravdno sposoben. Iz dokazov, ki jih je predložila (B3 - B6) izhaja, da ima toženec kronično, nerazpoznavno in nezdravljeno razpoloženjsko motnjo, da je v obdobju od 2004 do 2010 različno funkcioniral in da ni sposoben rednega pridobitnega dela. Predložena dokumentacija ne vzbuja dvoma v obstoj toženčeve poslovne in s tem pravdne oziroma procesne sposobnosti. Uveljavljana absolutna bistvena kršitev postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Pritožbo je bilo zato zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).