Jedro

V socialnem sporu o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, v katerem se presoja začasna (ali trajna) nezmožnost za delo, je izvedenec medicine dela medicinski strokovnjak, ki lahko najbolj kompetentno oceni vpliv zdravstvenega stanja na obstoj ali neobstoj začasne nezmožnosti za določeno delo ali poklic (preostalo delovno zmožnost oz. invalidnost, itd.). Zato ni utemeljen očitek, da bi moralo sodišče namesto specialista medicine dela postaviti izvedenca ožje specialnosti.

Niso podani razlogi za izločitev izvedenca zaradi nepristranskosti po 6. točki prvega odstavka 70. člena ZPP (čeprav je po prvem odstavku 247. člena ZPP izvedenec lahko izločen iz istih razlogov kot sodnik), saj ni dokazano, da bi bil izvedenec kakorkoli povezan s toženo stranko.

Pri zavarovancih s priznanimi pravicami iz invalidskega zavarovanja, se začasna nezmožnost za delo ocenjuje glede na preostalo delovno zmožnost. Torej na delo, za katero je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da ga je ob določenih stvarnih razbremenitvah in/ali časovnih omejitvah zavarovanec še zmožen opravljati. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je delno spremenilo odločbi št. ... z dne 29. 6. 2021 in št. ... z dne 9. 6. 2021 tako, da je besedno zvezo "po odločbi ZPIZ-a št. ... z dne 7. 6. 2019" nadomestilo z besedno zvezo "po pravnomočni sodbi V Ps 816/2019 z dne 11. 11. 2020 v zvezi s sodbo VDSS Psp 37/2021 z dne 11. 5. 2021" (I. tč. izreka).

Tožbeni zahtevek na odpravo preostalega dela odločbe št. ... z dne 29. 6. 2021 in št. ... z dne 9. 6. 2021; odločbe št. ... z dne 26. 8. 2021 in sklepa št. ... z dne 16. 7. 2021; odločb št. ... z dne 27. 9. 2021 in št. ... z dne 1. 9. 2021 ter ugotovitev, da je bila tožnica tudi od 12. 6. 2021 do 3. 8. 2021 ter od 3. 9. 2021 do 2. 11. 2021 zaradi bolezni začasno nezmožna za delo, je zavrnilo (II. tč. izreka). Toženca je zavezalo, da tožnici povrne 1/6 stroškov (III. tč. izreka).

2. Tožnica se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga razveljavitev sodbe, in vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Sodišče ni postavilo izvedenca ustrezne specialnosti, čeprav specialist medicine dela ni vseobsegajoča specialnost, ki preglasi bolj konkretne specialnosti na posameznih področjih medicine, npr. kirurške stroke. Sprašuje se, ali lahko specialist medicine dela prognozo bolj natančno oceni kot izvedenci ortopedske, kirurške in psihiatrične stroke? Sodišče po 243. členu Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) postavi izvedenca tedaj, ko nima ustreznega znanja. V pravni teoriji in praksi je izvedenec strokovni pomočnik sodišča, zato mora postaviti najbolj primernega izvedenca. Mnenje izvedenca splošne stroke ne more "preglasiti" strokovnih stališč posameznih specialnosti. Proti spornemu izvedenskemu mnenju je tožnici preprečeno konkuriranje lečečih specialistov, saj sodišče ni izvedlo dokaza z njihovim zaslišanjem. Gre za ustavno in konvencijsko sporno sodno prakso, ki nasprotuje enakemu sodnem varstvu oz. pravici do izjave iz 22. člena Ustave RS2 (Ustava) in pravici do poštenega sojenja po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin3 (EKČP).

Obstaja dvom v videz izvedenčeve nepristranskosti. Iz spletne strani izhaja, da dr. A. A. sodeluje z zdravniškimi komisijami, kar nakazuje na sodelovanje z ZZZS. To ne predstavlja le izločitvenega razloga po 6. tč. 1. odst. 70. člena v zvezi z 274. členom ZPP, ampak tudi po 2. tč. 1. odst. 70. in 5. členu ZPP. Gre za kršitve 22., 23. člena Ustave in 6. člena EKČP. Sodišče ni postavilo ustreznega izvedenca, niti preverilo odklonitvenih razlogov. Sklicuje se na sodbe I Cpg 75/2016 z dne 2. 2. 2016, II Kp 18802/2014 z dne 16. 9. 2015, odločbo Ustavnega sodišča RS Up-799/2013 z dne 22. 1. 2015, sklep in sodbo Cp 691/2014 z dne 26. 3. 2015, sklepa VDSS Pdp 806/2010 z dne 20. 1. 2011 in Pdp 2060/2001 z dne 17. 4. 2003 ter sklep VS RS I Kr 37340/2018 in povzema jedra ali dele obrazložitev o zagotavljanju videza nepristranskosti.

Opozarja na prirejenost dokaznih sredstev. Dokazna moč izvedencev ni večja od listinskih dokazov, ki jih sodni izvedenec ne upošteva!? kar predstavlja kršitev 8. in 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. Izvedene priče, ki so tožnico zdravile, zdravstveno stanje bolje poznajo kot neki kabinetni svetovalec sodišča. Potrebno je postaviti novega izvedenca, saj med izvidi in izvedenskim mnenjem obstaja nasprotje, ki se ga z zaslišanjem izvedenca ne da odpraviti. Paradoksalno je izvedenčevo stališče o avtoanamnezi, ki ne more biti razlog za zavrnitev drugih dokaznih sredstev pri raziskovanju materialne resnice glede diagnoze oz. prognoze tožničinega zdravljenja. Nasprotno postopanje pomeni kršitev enakega varstva pravic oz. pravice do izjave ter konvencijske določbe o poštenem sojenju, kot se je izkazalo v zadevi Dolenc proti Sloveniji na ESČP. Čeprav ortoped in psihiater menita, da tožnica ni zmožna za delo, sodišče izvidov ni ocenilo, niti obrazložilo zakaj jih ne upošteva. Zaradi neupoštevanja zdravniških spričeval je kršena 8. in 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, 22. člen Ustave in 6. člen EKČP. Nasprotja med izvedenčevo oceno in stališči specialistov povzročajo dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, zato je za izvedence potrebno postaviti ortopeda, kirurga, psihiatra, itd. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve postopka in pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo, da pri sojenju ni prišlo do procesnih kršitev, kršitev 22. in 23. člena Ustave, niti pravice do poštenega sojenja po 6. členu EKČP, vse iz razlogov, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

**Predmet sodno socialnega spora**

5. Gre za izpodbojne tožbe zoper toženčeve posamične upravne akte (povzete v 1. tč. te obrazložitve), s katerimi je bilo odločano o začasni nezmožnosti tožnice za delo od 12. 6. 2021 do 3. 8. 2021 ter 3. 9. 2021 do 2. 11. 2021 glede na preostalo delovno zmožnost, priznano z odločbo ZPIZ-a z dne 7. 6. 2019 o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni, s pravico do dela na drugem delovnem mestu, brez dolgotrajnih in pogostih statičnih in dinamičnih obremenitev ledvene hrbtenice, dela v globokih predklonih, z občasnim ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, možnost da se občasno usede, v krajšem delovnem času 4 ure dnevno od 9. 10. 2018 dalje.

6. Prvostopenjsko sodišče je po združitvi treh zadev v skupno obravnavanje (4. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe) spremenilo le del drugostopenjske upravne odločbe z dne 29. 6. 2021 in prvostopenjske z dne 9. 6. 2021 tako, da je besedno zvezo, po kateri je tožnica začasno zmožna za delo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo po „odločbi ZPIZ-a z dne 7. 6. 2019“, nadomestilo z besedilom „po pravnomočni sodbi V Ps 816/2019 z dne 11. 11. 2020 in Psp 37/2021 z dne 11. 5. 2021“. Tožbeni zahtevek na odpravo ostalih odločb ter ugotovitev, da je bila tožnica tudi od 12. 6. 2021 do 3. 8. 2021 ter od 3. 9. 2021 do 2. 11. 2021 zaradi bolezni začasno nezmožna za delo, je zavrnilo.

**K očitanim procesnim kršitvam**

7. Po 213. členu ZPP dokazovanje obsega vsa dejstva, pomembna za odločitev, o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, pa odloča sodišče! Med dokazna sredstva ZPP uvršča ogled, listine, priče, zaslišanje strank in izvedence. Glede na 243. člen ZPP se dokaz z izvedencem opravi le, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Pritožba pravilno poudarja, da je po pravni teoriji in sodni praksi izvedenec strokovni pomočnik sodišča. To velja tudi za medicinske izvedence. V sodno socialnih sporih o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (obveznega invalidskega zavarovanja, itd.), ko se v skladu s pravno definicijo ocenjuje začasna (ali trajna) nezmožnost za delo, je izvedenec medicine dela zagotovo medicinski strokovnjak, ki lahko najbolj kompetentno oceni vpliv zdravstvenega stanja na obstoj ali neobstoj začasne nezmožnosti za določeno delo ali poklic (preostalo delovno zmožnost oz. invalidnost, itd.).4 Pritožbeni očitek sodišču, da ni postavilo izvedenca ustrezne medicinske specialnosti, češ da medicina dela ni vseobsegajoča specialnost, ki bi presegla bolj konkretne specialnosti, ni utemeljen.

Zmotno je tudi pritožničino stališče, „da mnenje izvedenca splošne stroke ne more preglasiti stališč izvedencev posameznih specialnosti“. Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni (poklicne bolezni, poškodbe pri delu ali izven dela) ni le medicinsko dejstvo, temveč pravni standard, kot je pravilno razlogovano v 7. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe. Pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo seveda ne gre za diagnostiko, zdravljenje, terapevtsko obravnavo ali obdelavo s področja posameznih specialnosti, kar je primarna naloga lečečih specialistov (npr. ortopeda, psihiatra in morebitnih drugih). Dokaz z zaslišanjem dr. B. B. in ortopeda prof. dr. C. C. kot izvedenih prič je v 20. tč. obrazložitve sodbe utemeljeno zavrnjen. Ob prepričljivi strokovni utemeljitvi izvedenskega mnenja glede začasne nezmožnosti za delo za sporno obdobje, je utemeljeno zavrnjeno tudi soočanje izvedenca z obema lečečima specialistoma. S tem v zvezi ni kršena 8. niti 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. Zaradi neizvedbe dokaza s soočanjem lečečih specialistov z izvedencem tožnici ni odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, niti pisni odpravek sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti.

8. Po doktrini ustavnega sodišča vsebuje 22. člen Ustave več vidikov varstva človekovih pravic5. Gre za pravico do izjave, kontradiktornega postopka, obrazložitve sodne odločbe, nearbitrarne odločitve, prepovedi samovoljnega odstopa od ustaljene sodne prakse, enakopravnosti strank in druge, ki v obravnavani zadevi niso kršene. Tožnici je bilo omogočeno, da je navajala dejstva in argumente za svoja stališča, predlagala dokaze in se izjavila o navedbah nasprotne stranke. Sodišče mora pretehtati ustreznost navedb in nanje odgovoriti, vendar se ni dolžno opredeljevati do očitno neutemeljenih navedb. Le zato, ker je zavrnilo zaslišanje lečečih specialistov, potem ko je pravilno ocenilo, da je že z izvedenskim mnenjem dejansko stanje dovolj razčiščeno, ni kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave, niti 6. člen EKČP o pravici do poštenega sojenja.

9. Povsem neutemeljeno je zatrjevanje izvedenčeve apriorne nepristranskosti oz. videza nepristranskosti. Čeprav je po 1. odst. 247. člena ZPP izvedenec lahko izločen iz istih razlogov kot sodnik, je predlagana izločitev prof. dr. A. A. po 6. tč. 1. odst. 70. člena ZPP zaradi domnevne nepristranskosti utemeljeno zavrnjena. Pravilnih razlogov iz 21. tč. obrazložitve sodbe pritožbeno sodišče ne ponavlja znova.

Ni utemeljen niti ni upošteven šele v pritožbi zatrjevan izključitveni razlog po 2. tč. 1. odst. 70. člena ZPP, ker da iz spletne strani (A/98) izhaja, da dr. A. A. sodeluje z zdravniškimi komisijami. Po 2. tč. 1. odst. 70. člena ZPP sodnik (kar velja tudi za izvedenca) ne sme opravljati sodniške funkcije, če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki, ali je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi, družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi, ki je stranka v postopku. Za prof. A. A. pritožba tovrstnih okoliščin sploh ne zatrjuje. Ne izkazuje niti poslovnega sodelovanja s toženo stranko, da bi nastal dvom v nepristranskost ali razlog za njegovo izločitev. Ni dokaza, da bi bil izvedenec kakorkoli povezan s toženo stranko. Dejstvo, da je dr. A. A. pogosto postavljen za izvedenca v sodno socialnih sporih o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja, v katerih stroške izvedenine ne glede na izid spora po 2. odst. 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih6 (ZDSS-1) vedno krije toženi zavod, samo po sebi ni izključitveni razlog.

10. Drugačne sodbe od izpodbijane ne pogojuje niti sodna praksa o videzu nepristranskosti sodnika ali izvedenca, na katero se s copy paste jedri ali deli obrazložitev sodnih odločb z različnih pravnih področij od I Cpg 75/2016 z dne 2. 2. 2016, II Kp 18802/2014 z dne 16. 9. 2015, Up-799/13 z dne 22. 1. 2015, Cp 691/2014 z dne 26. 3. 2015, sklep Pdp 2060/2001 z dne 17. 4. 2003 in I Kr 37340/2018 sklicuje pritožnica. Pritožbenemu sodišču ni neznan pomen videza nepristranskosti, niti tovrstna ustaljena sodna praksa. Tudi sicer se v pritožbi povzete zadeve nanašajo na povsem drugačne predmete sporov. Z angažiranjem vrhunskega medicinskega strokovnjaka prof. dr. A. A. za sodnega izvedenca v predmetni zadevi ni prišlo do zatrjevane kršitve videza nepristranskosti.

Končno v obravnavni zadevi ni mogoče uspešno zatrjevati nasprotja med izvidi lečečih specialistov in mnenjem sodnega izvedenca, saj je izvedensko mnenje objektivizirano v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj. Tudi sicer že sam izvedenec prof. dr. A. A. pravilno opozarja na različnost vlog lečečega specialista7 po eni ter sodnega izvedenca po drugi strani.

**Materialnopravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve**

11. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že toženi zavod je podana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju8 (ZZVZZ) in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja9 (POZZ). O začasni nezmožnosti za delo v skladu z 80., 81. in 82. členom ZZVZZ odločajo izbrani osebni zdravniki, imenovani zdravniki in zdravstvene komisije. Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni (poškodbe izven dela; poškodbe pri delu ali poklicne bolezni) ni le medicinska temveč tudi pravna kategorija. Gre za pravni standard začasne nezmožnosti za delo, ki indicira t. i. bolniški stalež.

Pri zavarovancih s priznanimi pravicami iz invalidskega zavarovanja, se začasna nezmožnost za delo ocenjuje glede na preostalo delovno zmožnost. Torej na delo, za katero je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da ga je ob določenih stvarnih razbremenitvah in/ali časovnih omejitvah zavarovanec še zmožen opravljati! Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

**Pravno odločilna dejstva iz predsodnega in sodnega postopka**

12. Na podlagi listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda je bilo v _predsodnem postopku ugotovljeno,_ da pri tožnici ni pomembne objektivne funkcionalne motnje, ki bi onemogočala zmožnost za delo v skladu z odločbo ZPIZ-a z dne 7. 6. 2019. Ugotovljeno je bilo, da gre za kronični miofascialni bolečinski sindrom ledvene hrbtenice po fenestraciji in dekompresiji protruzije medvretenčne ploščice nivoja L4-L5 in L5-S1 leta 2019, brez radioloških znakov poslabšanja in kronične radikulopatije nivoja L5-S1 levo; za stanje po kateterski krioablaciji paroksizmov supraventrikularne tahikardije; anksiozno depresivno simptomatiko, brez pomembnejše psihopatologije ob neuživanju predpisane medikamentozne terapije. Izkazana je bila funkcionalna prizadetost pri predklonu, hoja ohranjena, samostojna, nekoliko počasnejša, s krajšim razkorakom, gibljivost v ramenskih sklepih in moč v zgornjih okončinah pa dobro ohranjena.

13. Takšno zdravstveno stanje pa le še dodatno potrjuje sodno izvedensko mnenje prof. dr. A. A. z dne 23. 12. 2021 (list. 29-53), dopolnilno mnenje z dne 30. 1. 2022 (list. 67-95) in izvedenčeva izpoved na obravnavi 19. 8. 2022 (list. 116-119). V izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da je bila tožnica od 12. 6. 2021 do 3. 8. 2021 in 3. 9. 2021 do 2. 11. 2021 zmožna za delo v okviru III. kategorije invalidnosti s stvarnimi razbremenitvami in časovno omejitvijo 4 ure dnevno zato vtoževan bolniški stalež iz medicinskih razlogov ni bil indiciran.

Ortopedska, kardiološka in duševna medicinska stanja so podrobno povzeta v 11. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe. Tudi sodni izvedenec ugotavlja, da gre pri tožnici za kronični miofascialni bolečinski sindrom ledvene hrbtenice po fenestraciji in dekompresiji protruzije medvretenčne ploščice L4-L5 in L5-S1 leta 2019, brez radioloških znakov poslabšanj in z znaki EMG kronične radikulopatije nivoja L5-S1 levo; za stanje po uspešni kateterski krioablaciji paroksizmov supraventrikularne tahikardije in anksiozno simptomatiko, brez pomembnejše psihopatologije. Glede na specialistične izvide in izvid osebnega pregleda ocenjuje, da pri tožnici ni objektivne funkcionalne motnje, ki bi onemogočala nadaljnjo delovno zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti po sodbi VDSS z dne 11. 5. 2021. 14. Očitki, da izvedenec ni upošteval mnenj lečečih specialistov ortopedske in psihiatrične stroke, niso utemeljeni oz. so celo protispisni. V 14. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe so podrobno povzete izvedenčeve strokovne opredelitve do izvida D. d. o. o. z dne 15. 7. 2019, inštituta E. z dne 24. 8. 2020 in 3. 9. 2020, Službe nujne medicinske pomoči z dne 3. 8. 2021 ter izvidov F. d. o. o. V slednjih je lečeči ortoped poleg anamnestične podatkov ter pričakovanj tožnice sicer zapisal, da zavarovanka ni zmožna za delo, ne da bi objektiviziral klinični in funkcijski status pacientke, ki bi utemeljeval začasno nezmožnost za delo pacientke.

Tudi iz izpovedi prof dr. A. A., (16. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe) izhaja, da se tožnica vrsto let zdravi zaradi težav s križem, da je bila leta 2019 opravljena fenestracija L4-S1, med staležem tudi kateterska krioablacija ventrikularne ekstrasistole, da se zdravi zaradi refluksne bolezni in anksiozno depresivno reaktivno pogojene motnje. V izpovedi je posebej izpostavil izvid z dne 3. 6. 2021, po katerem je bil tožničin status več ali manj v mejah normale, lahko je stopila na prste in pete, lasegue je bil negativen in nevrološko stanje brez posebnosti, ob zapisu, da vzrok ni jasen in da priporoča fasetne blokade. Po fasetni blokadi je bil opravljen ponovni pregled in ugotovljeno, da je status v mejah normale, da je stopila na pete in prste, lasegue je bil negativen, nevrološko brez posebnosti. Tudi izvidi ortopeda prof. C. C. razen anamneze nimajo klinične slike ter funkcijskega statusa, na katerega bi po edino sprejemljivem strokovnem pojasnilu izvedenca, bilo mogoče upreti začasno nezmožnost za delo za vtoževano obdobje. Iz poročila inštituta E. prav tako izhaja le, da se tožnica za delo ne čuti zmožno, brez medicinske ocene, ali je zanj zmožna ali ne.

15. Ker je sodišče prve stopnje dokazno oceno o začasni nezmožnosti za delo za vtoževano obdobje sprejelo v skladu z 8. členom ZPP po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej, vseh skupaj in uspeha celotnega dokaznega postopka, pritožba ne more biti uspešna. Pri ugotavljanju dejanskega stanja zagotovo ni prišlo do kršitev 8. in 14. tč. 2. odst. 339. členu ZPP niti ni kršen 22. člen Ustave, kaj šele pravica do poštenega sojenja po 6. členu EKČP. V zadevi se ni mogoče uspešno sklicevati niti na sodbo ESČP v zadevi Dolenc proti Sloveniji, v kateri slovensko sodišče res ni v zadovoljivi meri preverilo poštenega sojenja, vključno s pravico do izjave in aktivne udeležbe pred tujim sodiščem10 .

**Odločitev pritožbenega sodišča**

16. Iz vseh predhodno navedenih dejanskih, procesnih, materialnih, ustavnopravnih in mednarodnopravnih razlogov je potrebno pritožbo po 353. členu ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. V skladu z 81. členom ZDSS-1 je z njo utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih odločb in ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni za vtoževnano obdobje razen delne spremembe v I. tč. izreka sodbe ter posledične stroškovne odločitve (III. tč. izreka).

17. Do preostalih pritožbenih očitkov, in sicer da je prof. dr. A. A. redno postavljan za izvedenca v socialnih sporih, da je ta praksa problematična, da je potrebno statistično preveriti, koliko izvedenskih mnenj je naklonjeno tožečim strankam, koliko državi in nekaterih drugih, ki za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilni, se sodišče glede na 360. člen ZPP ni posebej opredeljevalo.

18. Ob takšnem pritožbenem izidu je v skladu z 165. v zvezi s 154. členom ZPP potrebno izreči, da krije tožnica sama svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 3 Ur. l. RS (13. 6. 1994) MP, št. 7-41/1994 (RS 33/1994). 4 Glej sodno prakso VDSS ali Vrhovnega sodišča RS, npr. v zadevi VIII Ips 26/2017 z dne 20. 6. 2017 itd. 5 Pravosodni bilten, št. 2/2019; doc. dr. Etelka Korpič Horvat. 6 Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami. 7 Ugotavljanje anamnestičnih podatkov in klinične slike z njihovega področja ter usmerjenost k interesu pacienta, saj lečeči specialist običajno nima vpogleda v celotno zdravstveno dokumentacijo, ki izkazuje zdravstvene težave zavarovanca, niti ne pozna zahtev delovnega mesta, na katero se ocenjuje začasna nezmožnost za delo. 8 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami. 9 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami. 10 Odškodninska tožba pred sodiščem v Izraelu.