Jedro

Organ za BPP zavrnitev tožničine prošnje za BPP utemeljuje tudi z razlogovanjem, da je tožnica kot oškodovanka glede na podatke kazenskega spisa sposobna sama pojasniti dejansko stanje (kar utemeljuje z navedbami, da je tožnica podala podroben opis dejanskega stanja na policiji ter zaprosila za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja). Ti razlogi organa za BPP pa, glede na to, da je tožnica prosila za BPP tudi za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka, upoštevajoč stališča iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, X Ips 19/2022 z dne 1. 2. 2022 (na katero se sicer sklicuje tudi toženka v odgovoru na tožbo) po presoji sodišča ne zadoščajo za utemeljitev zavrnitve prošnje za BPP v tem delu.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, II. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 331/2024 z dne 15. 4. 2024, se odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Dosedanji potek upravnega postopka

1.Organ za BPP je v II. točki izreka izpodbijane odločbe zavrnil prošnjo tožnice kot neutemeljeno v delu, kar tožnica zahteva več ali drugače.

2.V obrazložitvi je navedel, da je tožnica zaprosila za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazensko preiskovalnem postopku in vložitev premoženjskopravnega zahtevka pred sodiščem prve stopnje, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, II Kpr 2864/2021. Organ je tožničino prošnjo za BPP za vložitev premoženjskopravnega zahtevka ugodil, v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje tožnice v kazenskem postopku pa zavrnil, saj gre po njegovem mnenju za fazo postopka, kjer je odobritev BPP preuranjena, prav tako tožnica v postopku nastopa kot oškodovanka. Vložitev obtožnice predstavlja bodoče negotovo dejstvo, za katerega v tej fazi ni mogoče vedeti, ali se bo zgodilo ali ne. Vložena prošnja za BPP se nanaša na kazenski postopek, v katerem je pregon v rokah državnega tožilca. Kolikor gre za pregon storilca kaznivega dejanja oziroma ugotovitev njegove kazenske odgovornosti, se lahko utemeljeno trdi, da državni tožilec v tem postopku zastopa tudi interese oškodovanca, katerega pričakovanja so zagotovljeno strokovno varovanje njegovih temeljnih interesov; tj. pregona domnevnega storilca kaznivega dejanja in uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka. Poleg tega je iz kazenskega spisa razvidno, da je tožnica na zapisniku o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 18. 1. 2021 sama podala podroben opis dejanskega stanja ter tudi vložila predlog za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja z dne 27. 1. 2021. Organ tako sklepa, da je tožnica (na zaslišanju v predmetni kazenski zadevi) sposobna sama pojasniti dejansko stanje. Če bo tožnica utemeljeno potrebovala pomoč zagovornika, če se bo kazenski postopek nadaljeval, lahko ponovno vloži prošnjo za BPP (28. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP).

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3.Tožnica je v tožbi uvodoma navedla, da je zaprosila za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazensko preiskovalni zadevi, II Kpr 2864/2021, ki se vodi zoper A. A. zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini. Obdolženec je njen bivši mož, tožnica je oškodovanka. Razlogovanje toženke v zavrnilnem delu je zmotno in v nasprotju z namenom ZBPP. Povsem je spregledano, da je tožnica žrtev nasilja v družini, ki ga je dolga leta nad njo izvajal njen mož A. A. Nelogično je, da je bila odobrena BPP za vložitev premoženjskopravnega zahtevka, če po mnenju toženke ni nujno, da pride do obtožbe. Kot žrtev nasilja v družini je tožnica še toliko bolj upravičena in pričakuje, da država poskrbi za učinkovito zaščito njenih pravic in osebnega dostojanstva. Tožnica se ne želi srečevati z obdolžencem, izogiba se stikov z njim, saj jo to čustveno obremenjuje. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) določa, da se lahko oškodovanec udeležuje posameznih preiskovalnih dejanj, da lahko postavlja vprašanja, predlaga dokaze in na ta način prispeva k ugotavljanju vseh okoliščin, ki so relevantna za kazenski postopek. Ker pa se tudi obdolženec ima pravico udeleževati posameznih preiskovalnih dejanj, tožnica pa se z njim ne želi srečati, saj ji to povzroča hudo duševno stisko, ji je praktično onemogočeno, da bi izvrševala svoje pravice. Z odobritvijo BPP bi lahko za njene pravice in pravne koristi poskrbel postavljeni pooblaščenec. Obseg pravic oškodovanke po ZKP je širši, ne zgolj postavitev zahtevka za povrnitev škode. Oškodovanec ima tudi po Evropski konvenciji za človekove pravice (EKČP) pravico do poštenega sojenja tudi v kazenskih zadevah, kadar v njih uveljavlja civilnopravne zahtevke. Toženka je tako nepravilno uporabila materialno pravo. Tožnica je predlagala, da sodišče dopusti in izvede predlagane dokaze ter izpodbijano odločbo odpravi in prošnji tožnice za BPP ugodi, podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo v ponovno odločanje, v obeh primerih pa je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Tožnica je prosila še za oprostitev plačila stroškov postopka.

4.Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma opozorila na obstoječo sodno prakso (sodba Upravnega sodišča, I U 1842/2014 z dne 8. 1. 2015, sodba Vrhovnega sodišča, X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022, odločba Ustavnega sodišča, št. Up-320/14, U-I-5/17 z dne 14. 9. 2017) kot vodilo v ugotovitvenem postopku, prav tako ni prezrla namena 6. člena EKČP in Direktive 2012/29/EU z dne 25. 10. 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj. Toženka je presojala upravičenost do BPP po posameznih pravicah, ki niso vse odvisne od vložitve obtožnice. Toženka je najprej ugotavljala pogoje v zvezi s premoženjskopravnim zahtevkom (neodvisno od vložitve obtožnice) in nato še glede zastopanja na prvi stopnji (odvisno od vložitve obtožnice). V zvezi s premoženjskopravnim zahtevkom je poudarila, da lahko tak zahtevek upravičenka vloži, ne glede na to, ali bo do obtožnice prišlo, saj gre za uveljavljanje pravice oškodovanke na podlagi nastanka kaznivega dejanja. V delu glede zastopanja pred sodiščem prve stopnje pa je glede na fazo postopka prošnja preuranjena, kot izhaja že iz odločbe. Vztrajala je pri razlogih odločbe in poudarila, da nedvomno pri tem ni spregledala dejstva, da je tožnica žrtev dolgoletnega nasilja v družini, saj če tega ne bi upoštevala, ji ne bi dodelila BPP kot izhaja iz izreka odločbe. Za učinkovito zaščito pravic in osebnega dostojanstva skrbijo že številni instituti kazenskega procesnega prava, ki služijo prav temu namenu. Tako lahko oškodovanka tudi prosi, da se jo npr. zasliši brez prisotnosti obdolženca. Zato z nedodelitvijo BPP tožnica ni prikrajšana za pravice iz 59. člena ZKP. ZKP je tolmačila glede na 24. člen ZBPP v povezavi s sodbama sodišč, ki opredelita namen in obseg pravic oškodovanca v kazenskem postopku, kjer pa le-ti ne predstavljajo avtomatske podlage za dodelitev BPP. Hipotetične možnosti uveljavljanja pravic oškodovancev v kazenskem in predkazenskem postopku namreč ne utemeljujejo podlage za dodelitev BPP oškodovancu samo zato, ker so oškodovanci kaznivega dejanja, hkrati pa lahko tožnica uveljavlja svoje pravice, ki ji jih daje ZKP. Toženka je predlagala sodišču, da tožbo zavrže ali zavrne, tožnici pa naloži v plačilo vse stroške tega postopka toženke.

Odločitev sodišča

K I. točki izreka:

5.Tožba je utemeljena.

6.V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa za BPP v zavrnilnem delu odločbe (II. točka izreka odločbe). Organ je tožničino prošnjo za BPP zavrnil za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku.

7.Po 28. členu ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek). Pristojni organ za BPP lahko: - določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; - dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji); - določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja; - omeji brezplačno pravno pomoč na določeno število ali vrsto dokaznih sredstev, ki so povezani z nesorazmernimi stroški; - iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 24. člena tega zakona, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek brezplačne pravne pomoči, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči (drugi odstavek).

8.Glede na citirano določbo ZBPP je organ za BPP torej smel delno ugoditi prošnji tožnici za BPP, vprašanje pa je, če je to utemeljil s pravilnimi in na zakonu utemeljenimi razlogi.

9.Sodišče se načelom strinja s stališčem organa za BPP, da ni gotovo dejstvo, ali bo državni tožilec, katerega glavna naloga je preganjanje storilcev kaznivih dejanj, v tem primeru obtožnico sploh vložil, kar bi kazalo na to, da lahko tožnica v tem primeru ponovno vloži prošnjo za BPP v tem delu. Se pa ne strinja z nadaljnjimi razlogi organa za BPP s tem v zvezi. Organ za BPP zavrnitev tožničine prošnje za BPP namreč utemeljuje tudi z razlogovanjem, da je tožnica kot oškodovanka glede na podatke kazenskega spisa sposobna sama pojasniti dejansko stanje (kar utemeljuje z navedbami, da je tožnica podala podroben opis dejanskega stanja na policiji ter zaprosila za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja). Ti razlogi organa za BPP pa, glede na to, da je tožnica prosila za BPP tudi za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka, upoštevajoč stališča iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, X Ips 19/2022 z dne 1. 2. 2022 (na katero se sicer sklicuje tudi toženka v odgovoru na tožbo) po presoji sodišča ne zadoščajo za utemeljitev zavrnitve prošnje za BPP v tem delu.

10.Iz citirane sodbe Vrhovnega sodišča RS namreč izhaja, da je treba položaj in pravice oškodovanca, ki izhajajo iz njegovega položaja oškodovanca kaznivega dejanja, presojati v okviru uresničevanje oškodovančeve pravice do uveljavljanja sodnega varstva njegovih pravic in pravnih interesov (23. točka). Ustavno sodišče je v odločbi, št. Up-417/16 z dne 18. 3. 2021, pojasnilo, da oškodovanec pravice, da se kazensko preganja tretja oseba ali da je ta obsojena za kaznivo dejanje, ne more zahtevati neodvisno. Ta pravica mora biti neločljivo povezana z njegovo pravico uveljavljati civilnopravni zahtevek, čeprav le zato, da bi si zagotovil simbolično oškodnino ali pravico do ''dobrega ugleda''. Le v takih primerih zahtevki oškodovanca sodijo v civilni okvir prvega odstavka 6. člena EKČP. […] Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v kazenskem postopku, če bo od izida odvisna poznejša odločitev o njegovih pravicah in interesih v civilnem postopku (24. točka).

11.Iz povzetega sledi, da odločitve organa za BPP v zavrnilnem delu glede na razloge zanjo in ob upoštevanju uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka s strani tožnice, za katerega sestavo in vložitev ji je bila BPP dodeljena, ni mogoče preizkusiti oziroma je bila ta vsaj preuranjena. Tožnica ima namreč nedvomno namero vložiti premoženjskopravni zahtevek zoper bivšega moža, kar pomeni, da ima pravico do uveljavljanja sodnega varstva svojih pravic in pravnih interesov v kazenskem postopku, in to tudi v fazi preiskave, za katero je (tudi) zaprosila za dodelitev BPP.

12.Sodišče je zato glede na povedano tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu, tj. II. točki izreka, odpravilo in zadevo v tem obsegu, sledeč četrtemu in petemu odstavku istega člena vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj organ za BPP, upoštevajoč pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava, v tem delu o prošnji za BPP ponovno odloči.

13.Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v postopku pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

14.Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker sodišče ni odločilo po glavni obravnavi, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, se tožnici priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).

15.Tožnica je zaprosila še za oprostitev plačila stroškov postopka. Ker je že po samem zakonu (10. člen Zakona o sodnih taksah) tožnica oproščena plačila stroškov postopka, sodišče o njenem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni posebej odločalo.