Jedro

Po določbi prvega odstavka 145.č člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku.

ZNP-1, ki se uporablja od 15. 4. 2019 dalje, drugače kot pred njim veljavni ZNP, v prvem odstavku 8. člena vsebuje generalno določbo, da mora biti sklep izdan po opravljenem naroku, če zakon ne določa drugače.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za vračilo zaplenjenega premoženja in plačilo odškodnine (I. točka izreka) ter predlagatelju naložilo nasprotni udeleženki povrniti stroške nepravdnega postopka v višini 306,00 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se predlagatelj po pooblaščenki pravočasno pritožuje. Uvodoma uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanje, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita. Povzema določbe 145., 145.a in 145.b člena Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) in navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker v tej zadevi ni podano takšno dejansko stanje, da bi bilo mogoče v celoti odločitev sprejeti na podlagi določbe drugega odstavka 145.b člena ZIKS-G. Po navedbi pritožbe obstojita dva bistvena razlikovalna znaka in sicer, da je v tej zadevi nesporno, da je sporna parcela last Republike Slovenije - nasprotne udeleženke, kot tudi, da upravljalec nepremičnine ni Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, pač pa družba Slovenski državni gozdovi d.o.o., kar izhaja iz potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, ki ga je izdalo Državno odvetništvo, Zunanji oddelek v Celju dne 18. 2. 2020 in je bilo priloženo k predlogu. Na parceli je bila odstranjena lesna masa po mnenja predlagatelja v vrednosti 38.760,00 EUR. Sodišču prve stopnje je predlagatelj predlagal, da naloži upravljalcu parcele družbi Slovenski državni gozdovi d.o.o., da predloži podatke o času in obsegu izseka okoli 400 m3 lesne mase. Tega dokaznega predloga sodišče sploh ni obravnavalo in mu ni ugodilo in tudi obrazložilo ni, zakaj ne. Zato sodišče v tej zvezi ni le nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, pač pa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vseh dokazov, mora pa izvesti tiste, ki so potrebni za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in predvsem svojo odločitev o tem obrazložiti, kar pa v predmetni zadevi ni storilo. Nadalje pritožnik navaja, čemu je pomembno, v kakšnem stanju je sedaj parcela. Izpostavlja tretji odstavek 145. člena in tudi četrti odstavek 145.b ZIKS in navaja, da je Republika Slovenija zavezanec za povrnitev odškodnine, če je parcela sedaj izsekana. Navaja, da je predlagatelj dne 21. 6. 2021 vložil na sodišče predlog zoper zavezanca Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, postopek pa se vodi pod opr. št. N 20/2021, kot piše tudi sodišče v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sklad je v odgovoru na predlog zapisal, da glede odškodnine za povračilo vrednosti premoženja, ki ga ni možno v naravi vrniti, ni zavezanec. Predlagatelj je zato predlagal združitev obeh zadev, ker oba nasprotna udeleženca želita prenesti odgovornost drug na drugega, vendar sodišče brez utemeljenih razlogov predlogu za združitev ni sledilo, ob tem pa je potrebovalo več kot 3 leta, da je predlog zavrnilo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, pri čemer je bil določen narok za 12. 10. 2021, ki je bil preklican z obrazložitvijo, da bo sodišče odločilo s sklepom izven naroka. Sodišče naroka ni izvedlo, ni opravilo predlaganih dokazov oziroma poizvedb in je zaradi kršitve načela kontradiktornosti (zaradi neizvedbe obravnave) postopka opustilo izvedbo bistvenih dokaznih predlogov in je v posledici dejansko stanje nepolno ali celo zmotno ugotovljeno. Svoje odločitve ob tem ni obrazložilo (pri tem s sklicuje na odločbe VSL, opr. št. IV Cp 1099/2013, II Cp 2033/2012 in II Cp 1638/2012). Drugi razlog, zaradi katerega je napačno uporabljeno materialno pravo, pa po navedbi pritožbe izvira iz vprašanja, kdo je upravljalec. Izpostavlja odločbo VSL II Cp 564/2018 in navaja, da je bil v citirani zadevi Sklad zavezanec, ker je bil tudi upravljalec parcele, kar pa v tej zadevi ni, zato je v obravnavanem primeru zavezanec Republika Slovenija za oba zahtevka. Opozarja še na odločitev VSL I Cp 1462/2017 ki pove, da je plačilo na podlagi 26. člena ZDen po svoji naravi zgolj doplačilo in tedaj akcesorna obveznost vračilu v naravi. Pritožuje se tudi zoper stroškovno odločitev in navaja, da določba 139. člena ZNP-1 v tej zadevi ni uporabljiva, ker gre v osnovi za popravo krivic, po ZNP-1 pa nosi vsak udeleženec svoje stroške postopka. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za vrnitev zaplenjenega premoženja, ki ga je predlagatelj na sodišče prve stopnje vložil 4. 3. 2020 in ga modificiral v prvi pripravljalni vlogi z dne 21. 6. 2021 ter zahteval vrnitev nepremičnine (parc. št. 395/42 k. o. ...) ter tudi plačilo odškodnine 38.760,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi1. Nasprotna udeleženka je predlogu nasprotovala, ugovarjala pasivno legitimacijo in opozorila tudi na nejasnost odškodninskega zahtevka2. Iz razlogov izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je sodišče prve stopnje po tem, ko je ugotovilo, da gre za gozdno parcelo (kar pritožbeno ni sporno), sledilo ugovoru pasivne legitimacije in zato predlog zavrnilo3. 6. Materialno pravno podlago za odločitev o predlogu je sodišče prve stopnje pravilno navedlo in jo predstavljajo določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) in sicer Zakona o spremembah in dopolnitvah ZIKS (ZIKS-G, Ur. l. RS, št. 10-435/1998), v zvezi z določbo 266. člena ZIKS-1. 7. Po določbi prvega odstavka 145.č člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilno kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku4. 8. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita bistveni kršitvi določb postopka. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, s katerim je vsebinsko (meritorno) odločilo o predlogu predlagatelja zoper nasprotno udeleženko, res ni obrazložilo, čemu ni izvedlo po predlagatelju predlaganih dokazov, pri čemer pritožba izpostavlja predlagano opravo poizvedb pri upravljalcu nepremičnine, družbi Slovenski državni gozdovi d.o.o., predvsem pa pritožba utemeljeno očita, da sodišče prve stopnje ni opravilo naroka in s tem kršilo načelo kontradiktornosti (8. in 10. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). ZNP-1, ki se uporablja od 15. 4. 2019 dalje5, drugače kot pred njim veljavni ZNP, v prvem odstavku 8. člena vsebuje generalno določbo, da mora biti sklep izdan po opravljenem naroku, če zakon ne določa drugače. Za tovrstne postopke zakon ne določa drugače, zato pravilo o obligatornosti naroka v splošnih določbah ZNP-1 velja tudi za predmetni postopek. Izvedba naroka je izraz upoštevanja določbe prvega odstavka 5. člena ZNP-1, ki ureja pravico do izjave. Iz prvega odstavka 5. člena ZNP-1 izhaja, da mora sodišče udeležencem v postopku dati možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Tako je udeležencem v nepravdnem postopku z opravo naroka, na katerem se obravnavajo sporna vprašanja in razčiščujejo dejstva, od katerih je odvisna odločitev o utemeljenosti predloga, omogočeno tudi učinkovito sodelovanje in izjavljanje v postopku.

9. Spisovni podatki potrjujejo pritožbene navedbe, da je narok sodišče prve stopnje najprej razpisalo, nato pa ga preklicalo6. Sodišče prve stopnje torej naroka pred meritorno odločitvijo o predlogu ni opravilo7. 10. Pritožba zato vsebinsko utemeljeno uveljavlja postopkovni kršitvi po 10. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, ki narekujeta ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Teh kršitev namreč sodišče druge stopnje glede na njuno naravo samo glede na že zgoraj opisani namen naroka ne more odpraviti, saj bi bilo v primeru, če bi narok bil prvič opravljen šele pred sodiščem druge stopnje, nesorazmerno poseženo v ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe in dvostopenjskega sojenja. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek tudi ne bo bistveno poseženo v pravico strank do sojenja v razumnem roku, ki bi v obravnavanem primeru ob obrazloženem pretehtala nad pravico do pritožbe.

11. Sodišče prve stopnje bo torej moralo pred ponovno odločitvijo o predlogu opraviti narok, na katerem bodo imele stranke možnost razpravljati o med strankama spornim vprašanjih ter tudi razčistiti (morebitne) nejasnosti pri postavitvi odškodninskega zahtevka, na katere je opozorila nasprotna udeleženka. Ker bo sodišče prve stopnje o zadevi moralo ponovno odločiti, se sodišče druge stopnje v tem sklepu tudi ne bo podrobneje opredeljevalo do ostalih pritožbenih navedb.

12. Ugoditev pritožbi ter razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje glede glavne stvari ima za posledico tudi razveljavitev stroškovne odločitve. Tudi o stroških postopka bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti skupaj z odločitvijo o glavni stvari.

13. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (člen 165/III ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Primerjaj: prva pripravljalna vloga predlagatelja z dne 21. 6. 2021 - list. št. 35 -42 v spisu. 2 Primerjaj 4. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa, tudi prva pripravljalna vloga nasprotne udeleženke z dne 11. 8. 2021 v spisu. 3 Primerjaj točke od 6-9 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 4 Primerjaj tudi sklep VSRS I R 104/2020 z dne 25. 9. 2020 v spisu. 5 Predmetni postopek je bil začet z vložitvijo predloga 4. 3. 2020. 6 Razpisani narok je sodišče prve stopnje preklicalo in preložilo za nedoločen čas s pojasnilom, da bo sodišče odločilo s sklepom izven naroka - primerjaj obvestilo o preklicu naroka z dne 7. 10. 2021 v spisu - list. št. 46, ter še dodatno z obvestilom 10. 11. 2022, da bo sodišče glede na to, da je bila identična zadeva vložena pri naslovnem sodišču N 20/21, odločilo s sklepom. 7 Iz spisovnega gradiva tudi ne izhaja, da bi se stranki opravi naroka pisno odpovedali – 279. a člen ZPP v zvezi s 42 ZNP-1.