Jedro

V primeru razloga iz 2. tč. 394. čl. ZPP se predlog za obnovo postopka lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče štelo, da je ta rok pričel teči od dneva, ko je bila odločba vročena stranki na način, predpisan v 141. čl. ZPP, torej s fikcijo vročitve. Za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka v takem primeru ne more biti odločilen dan, ko se šteje za opravljena vročitev, za katero stranka zatrjuje, da ni bila opravljena v skladu z določbami ZPP. Rok je lahko pričel zato teči šele tedaj, ko je tožena stranka izvedela za sodbo zaradi izostanka

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za obnovo pravdnega postopka, ker je ugotovilo, da je bil predlog vložen po poteku 30-dnevnega roka šteto od dneva, ko je bila odločba vročena toženi stranki, kar je glede na 396. čl. ZPP prepozno.

Zoper sklep se pritožuje toženka po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da naj bi bili razlogi izpodbijanega sklepa v delu, kolikor se nanašajo na zamudo roka za obnovo postopka, zgrešeni. Prvostopenjsko sodišče je po mnenju pritožbe kršilo določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o vročanju pisanj že ob vročanju tožbe. Ne drži, da naj bi bila toženka v stanovanju in da naj ne bi odprla vrat vročevalcu. V pritožbi vztraja pri trditvah, ki jih je podala že v predlogu za obnovo postopka, da je namreč vedno na vsako trkanje vrata odpirala. Res je bila sicer večkrat zaradi materine bolezni odsotna, vendar naj bi bila po navedbi vročevalca ob vročanju tožbe v stanovanju. Druga neresnica pa je, da naj bi tožbo nabil na vrata, če bi to bilo res, bi jo toženka našla. Tudi sodba ji ni bila pravilno vročena, saj ji vročevalec ni pustil obvestila. Če bi ji, bi ga nedvomno morala dobiti. Iz zapisa na vročilnici pa tudi ne izhaja, da bi sodišče postopalo po 140. do 142. čl. ZPP. Zatrjuje, da ji ne tožba ne sodba nista bili vročeni in zato je začel lahko teči rok za vložitev predloga za obnovo postopka šele z dnem, ko je pritožnica ugotovila z vpogledom v sodni spis, da je bila zoper njo vložena tožba in izdana sodba.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka je predlog za obnovo postopka utemeljevala s trditvijo, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo določila ZPP tako pri vročanju tožbe kot pri vročanju sodbe pritožnici, saj naj ne bi držalo, da sodnemu vročevalcu ni hotela odpreti vrat in zato ni bilo podlage za to, da ji je bilo pisanje nabito na vrata, v zvezi z vročitvijo sodbe pa je zatrjevala, da ni dobila nobenega obvestila, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da ji je bila sodba vročena na podlagi določb ZPP o fikciji vročitve. Zatrjevala je torej obnovitveni razlog iz 2. tč. 394. čl. ZPP, ki določa, da se lahko na predlog stranke obnovi postopek, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V primeru takega obnovitvenega razloga se predlog za obnovo postopka lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče štelo, da je ta rok pričel teči od dneva, ko je bila odločba vročena stranki na način, predpisan v 141. čl. ZPP, torej s fikcijo vročitve. Toženka pa je predlog za obnovo postopka utemeljevala med drugim s trditvijo, da naj bi bile tudi pri tej vročitvi storjene kršitve, češ da obvestila po 141. čl. ZPP ni prejela in da so bile kršene določbe ZPP o fikciji vročitve. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna, saj za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka v takem primeru ne more biti odločilen dan, ko se šteje za opravljena vročitev, za katero stranka zatrjuje, da ni bila opravljena v skladu z določbami ZPP. Rok je lahko pričel zato teči šele tedaj, ko je tožena stranka izvedela za sodbo zaradi izostanka (zatrjuje, da je to bilo tedaj, ko je po nasvetu svojega pooblaščenca vpogledala v pravdni spis).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Pri ponovnem obravnavanju zadeve bo torej moralo prvostopenjsko sodišče oceniti pravočasnot predloga v smislu gornje obrazložitve in če bo ugotovilo, da je bil pravočasen, obravnavati predlog vsebinsko.