Jedro

Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, lahko tožnik uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena. Sodišče prve stopnje je zato pravilno opozorilo na restriktiven pristop pri presoji pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe. Kot je pravilno zapisalo, se lahko izda le, če se izkaže, da bi brez nje pravno varstvo po tožbenem zahtevku izgubilo smisel. Pritožbeno sodišče zato v celoti pritrjuje pravilni presoji sodišča prve stopnje, v nadaljevanju pa odgovarja na posamezne pritožbene navedbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča in drugotožena stranka sami nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki bi toženima strankama nalagala, da sta v 3 dneh dolžni vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da začasno, do pravnomočnosti odločitve o glavni zadevi, postavita nazaj manjkajoči del polne, kovinske gradbiščne ograje, višine 2 metra, na zemljišču ID znak: parcela 99/4, k. o. X, tako da bo severovzhodni del gradbišča z gradbeno jamo strnjeno in neprekinjeno zaprt z gradbiščno ograjo in da bo ta ograja postavljena na delu nepremičnin ID znak: parcela 99/49 k. o. Y in parcela 99/55 k. o. X tako kot izhaja iz skice 2 (rdeča črta), ki je sestavni del sklepa ter da se jima v bodoče prepove kakršnokoli poseganje v gradbiščno ograjo ali območje ograjenega gradbišča ali pa na drug podoben način posegati v posest tožeče stranke.

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter priglaša pritožbene stroške.

V pritožbi navaja, da se je sodišče pri odločanju oprlo na podatke, da sta dve izmed treh nepremičnin, na katerih tožeča stranka predlaga zavarovanje z začasno odredbo, javno dobro (gre za parceli 99/4 k. o. X in 99/49 k. o. Y), zaradi česar naj bi bilo izkazano, da ju tožeča stranka ni imela v posesti. Pritožba opozarja, da se sodišče ni izreklo glede parcele X 99/55 in zato ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Navedena parcela namreč nima vpisanega javnega dobra, zato bi moralo sodišče ugoditi predlogu vsaj v delu, ki se nanaša na to parcelo. Sicer pa ima tožeča stranka pravico do gradbiščne ograje na podlagi gradbenega dovoljenja 000/2010-7 z dne 18. 3. 2011, do česar se sodišče ni opredelilo. Tožeča stranka je pravico do te ograje pridobila na podlagi odločbe upravnega organa, ki bi ji sodišče moralo nuditi posebno pravno varstvo. Nadalje pritožba navaja, da samo polna pločevinasta ograja učinkovito preprečuje prehod z železniških tirov na območje gradbene jame. Zato vsakršen zdrs (tudi če je to le hipotetično) predstavlja verjetnost nastanka težko nadomestljive škode. Zaradi oranžne ograje je dostop do gradbene jame otežen, ne pa preprečen. Pritožba še navaja, da sodišče ni vpogledalo v spis Z 329/2021, kar so predlagali v predlogu za začasno odredbo: če bi temu predlogu sodišče sledilo, bi ugotovilo, da listine iz spisa Z 329/2021 ustrezno dokazno podkrepijo zatrjevanje o nujno potrebnem ustreznem varovanju gradbene jame s pločevinasto ograjo.

3. Toženi stranki sta odgovorili na pritožbo, pritrjujeta izpodbijanemu sklepu in predlagata zavrnitev pritožbe Drugotožena stranka priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, lahko tožnik uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena.1 Sodišče prve stopnje je zato pravilno opozorilo na restriktiven pristop pri presoji pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe. Kot je pravilno zapisalo, se lahko izda le, če se izkaže, da bi brez nje pravno varstvo po tožbenem zahtevku izgubilo smisel.2 Pritožbeno sodišče zato v celoti pritrjuje pravilni presoji sodišča prve stopnje, v nadaljevanju pa odgovarja na posamezne pritožbene navedbe.

6. Res je, kar opozarja pritožba, da parcela 99/55 k. o. X ni opredeljena kot javno dobro, a to na pravilnost odločitve ne vpliva. Prav tako ne, da v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni pojasnilo statusa te nepremičnine. Za nepremičnini, ki sta javno dobro, je namreč sodišče samo pojasnilo, da na njima tožeča stranka zaradi ugotovljene okoliščine niti ni imela posesti, kar pomeni, da ni verjetno izkazan obstoj terjatve (in da glede teh dveh parcel predlog za izdajo začasne odredbe že iz tega razloga ne more biti utemeljen). Pojasnilo je še, da se zato ne bo spuščalo v presojo ali je bilo zatrjevano ravnanje protipravno. Kot pa je razvidno iz opredelitve motilnega dejanja (III. točka tožbe, na zatrjevano motenje pa se sklicuje tudi v predlogu za zavarovanje z začasno odredbo) pa tožeča stranka motenja na parceli 99/55 k. o. X niti ni zatrjevala, zato tudi v tem delu niti ni mogoče govoriti o verjetnosti terjatve. V nadaljevanju je sodišče presojalo nadaljnji pogoj in pravilno pojasnilo, da je zaradi restriktivnega pristopa treba pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb pojma »grozeče nasilje« ali »težjo nadomestljiva škoda« razlagati omejevalno. Očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju zato ni utemeljen.

7. Tudi pritožbeno navajanje o tem, da je sedaj zaradi odstranjene kovinske ograje gradbena jama nezaščitena, zaradi česar vsakršen zdrs (tudi hipotetičen) predstavlja verjetnost nastanka težko nadomestljive škod, ni utemeljeno. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, gradbena jama ni ostala nezaščitena, saj se za odstranjeno kovinsko ograjo nahaja še oranžna (plastična) gradbiščna ograja, ki preprečuje dostop nepooblaščenim in prehod gradbene mehanizacije, še posebej spričo dejstva, da ne gre za območje, kjer bi bilo gibanje ljudi neomejeno, ampak gre za progovni pas in postajališče ..., kjer je gibanje omejeno v skladu s 85. členom Zakona o varnosti v železniškem prometu. Zato je utemeljeno opozorilo prvotožene stranke iz odgovora na pritožbo, da je (upoštevaje te okoliščine) škoda, na katero se sklicuje tožeča stranka, le hipotetična in pavšalna. Kot pravilno opozarja drugotožena stranka, oranžna gradbiščna ograja enako služi namenu kot bi kovinska (torej preprečitvi dostopa), zdrsa gradbene mehanizacije z brežine pa (izkustveno) tudi kovinska ograja ne bi preprečila.

8. Pritožba še opozarja, da meritve, s katerimi se spremljajo pomiki na območju v opuščeni gradbeni jami »G.«, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, ne morejo nadomestiti varovanja na način, kot je bil doslej, s kovinsko ograjo. To seveda drži, a namen meritev ni v nadomestitvi kovinske ograje (ta je na odstranjenem delu ustrezno nadomeščena s plastično gradbiščno ograjo), ampak v spremljanju stanja morebitnega drsenja brežine gradbene jame, pri čemer je bilo (kot je razvidno iz navedenega zapisnika) ugotovljeno, da meritve ne izkazujejo globalne nestabilnosti. Ko pritožba opozori, da ponudba družbe D., d. o. o., ne dokazuje izvajanja monitoringa, pritožbeno sodišče odgovarja, da dokazuje le, da je bila ponudba za monitoring dana. Da se meritve izvajajo, pa izhaja iz že navedenega zapisnika.

9. V zvezi z zatrjevanjem, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do gradbenega dovoljenja 000/2010-7 z dne 18. 3. 2011, je treba pojasniti, da se sodišče v motenjski pravdi (kakršna je tudi ta) ne ukvarja s pravico do posesti, ampak s samo posestjo, neposredno oblastjo na stvari. Zato se sodišču ni bilo treba opredeljevati do gradbenega dovoljenja, saj za odločitev to ni pomembno.

10. Sodišče prve stopnje res ni vpogledalo v spis Z 329/2021, vendar je bil dokazni predlog v zvezi s tem pomanjkljiv, zato ravnanje sodišča ne pomeni procesne kršitve. V sodni praksi je bilo že večkrat pojasnjeno, da je prvenstveno dolžnost stranke, da navaja dejstva, predlaga dokaze in priskrbi listine (7., 212. in 226. člen ZPP), zato je treba predloge strank, da pravdno sodišče vpogleda v spis, obravnavati restriktivno in take predloge dopuščati le, če je stranka ob vsej dolžni skrbnosti izčrpala vse možnosti, da sama pridobi procesno gradivo (primerjaj tretji odstavek 226. člena ZPP).3 Če pa je že upravičeno predlagan kot dokaz vpogled v spis, pa mora stranka opredeliti listine, ki naj se jih vpogleda in določno navesti tudi, kaj se s tem dokazuje.4 Tožeča stranka razen predloga za vpogled v spis Z 329/2021 ni pojasnila, zakaj listin, ki naj bi se vpogledale kot dokaz, ne bi mogla v spis vložiti sama, oz. tudi ni navedla, katere listine iz spisa naj se vpogledajo.

11. Ker pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Sama pa trpi svoje stroške odgovora na pritožbo tudi drugotožena stranka, saj njen odgovori ni prispeval k odločitvi in zato ni bil potreben (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 US RS odločba Up-275/97. 2 US RS odločba Up-97/04. 3 Npr. VSL Sklep II Cp 2288/2019 in drugi. 4 VSRS sodba II Ips 770/2008.