5. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 15. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 46/2000 z dne 29. 6. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1503/99 z dne 15. 9. 1999 ter sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I P 43/95 z dne 5. 10. 1998 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

V pravdnem postopku pritožnica ni uspela z zahtevkom, naj ji nasprotna stranka povrne vrednost vlaganj, ki jih je kot najemnica opravila v kasneje denacionalizirani nepremičnini. V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave ter "pravice do načela zakonitosti".

Navaja, da je po določbi sedmega odstavka noveliranega 25. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) upravičena do povrnitve vlaganj, če pride do odstopa najemne pogodbe po denacionalizaciji. S tem ukrepom vzajemnosti naj bi bilo zagotovljeno varstvo najemniku zaradi ugodnosti odstopa od pogodbe lastnika poslovnega prostora. V nasprotju z načelom pravičnosti je, da bi vrednost vlaganj ostala tožniku. Meni, da gre za kršitev teh pravic zato, ker je sodišče napačno uporabilo ZDen, saj je smatralo, da ni upravičena do povračila vlaganj, ker naj bi se drugače dogovorila, čeprav pozitivni predpisi (sedmi odstavek 25. člena ZDen) nalagajo vrnitev ne glede na določbe drugih zakonov. Meni, da odločitev sodišča favorizira lastnika poslovnega prostora in s tem krši pravico do enakosti pred zakonom. Meni, da je do povrnitve vlaganj upravičena v vsakem primeru, ne glede na to, da sta se stranki drugače dogovorili.

Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe preizkuša le, ali so z izpodbijano sodbo kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS). Izpodbijano sodbo Ustavno sodišče lahko razveljavi, če temelji na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine nesprejemljivo. Takšnih pravnih stališč pa v izpodbijani sodbi ni. Ni ustavno sporno ravnanje sodišča, ki v konkretnem primeru upošteva pogodbeno izraženo voljo strank, da je najemnik do povrnitve vrednosti vlaganj upravičen le, če jih je opravil s soglasjem najemodajalca. Res je, da tudi na področju civilnopravnih razmerij ni izključena odgovornost države, da uveljavi tudi kogentne norme, saj so te v določenih primerih nujne za zagotovitev dejanske in učinkovite uresničitve pravice do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave.

Vendar pritožnica ne zatrjuje, da je šlo v njenem primeru ob sklepanju najemne pogodbe leta 1989 za tak položaj in zato ni razlogov, da njene pogodbene volje do omejitve pravice do povrnitve vlaganj ne bi upoštevali.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Jože Tratnik