Jedro

Kljub za njih neugodni odločitvi o začasni odredbi se tožniki prenosu pristojnosti upirajo, kar kaže na njihovo zaupanje v nepristranskost sodišča in kar tudi pri razumnem opazovalcu v javnosti potrjuje, da sodišče ni pod zatrjevanim pritiskom javnosti in medijev.

Izrek

Predlog za prenos pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi so tožniki pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici vložili tožbo zaradi priznanja lastninske pravice in izstavitve zemljiškoknjižne listine ter zaradi ugotovitve neveljavnosti vknjižbe stavbne pravice in vzpostavitve prejšnjega stanja. Po pozivu sodišča za opredelitev vrednosti posameznih zahtevkov pa so te zahtevke „popravili“ in zahtevali: v zahtevku pod točko 1, da se zaradi neveljavnosti izbriše vpis lastninske pravice na prvo toženko na določenih nepremičninah v k.o. ... in se vzpostavi prejšnje stanje ter vrednost tega zahtevka ocenili na 10.000 EUR, v zahtevku pod točko 2, da se ugotovi skupna lastnina vsakokratnih etažnih lastnikov na štirih parcelah v k.o. ... ter vrednost tega zahtevka ocenili na 5.000 EUR, v zahtevku pod točkama 3 in 4, da se ugotovi ničnost pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, ki sta jo toženki sklenili 5. 2. 2007 ter tudi posledično, da se izbriše vknjižena stavbna pravica z vzpostavitvijo prejšnjega stanja, vrednost tega tožbenega zahtevka pa ocenili tudi na 5.000 EUR. V točki 5 so zahtevali še zaznambo spora na spornih nepremičninah. Okrožno sodišče v Novi Gorici se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o tožbenem zahtevku glede ugotovitve etažne lastnine etažnih lastnikov in glede predloga za zaznambo spora ter po pravnomočnosti ta del zadeve odstopilo v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Tolminu. Nato je kljub delnemu odstopu zadeve odločilo tudi o predlogu tožnikov za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve, obremenitve ali drugega razpolaganja s spornimi nepremičninami tako, da je predlog zavrnilo. Tožniki se proti temu sklepu niso pritožili.

2. Po razpisu prvega naroka sta toženki 8. 6. 2009 predlagali prenos pristojnosti od Okrožnega sodišča v Novi Gorici na drugo stvarno pristojno sodišče. Svoj predlog utemeljujeta z izjavami odvetnika M. o sporih s prvo toženko v zvezi z zemljišči, s povzetkom te izjave v časopisu Dnevnik, oboje iz maja 2009, s pozivom M. v Primorskih novicah v decembru 2007, z izjavo župana te občine v januarju 2008 na radiu, z njegovo izjavo v Primorskih novicah v februarju 2008 ter izjavo svetnika te občine na seji Mestnega sveta 29. 1. 2009. Vse te izjave in tudi tožbe M. zoper toženko ocenjujeta kot pritisk medijev in javnosti, zaradi česar je težko pričakovati neobremenjeno in nepristransko sojenje pristojnega sodišča. Sklicujeta se tudi na odločitev in razloge vrhovnega sodišča v zadevi III R 25/2008, ko je bilo kot drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje o predlogu za začetek stečaja zoper prvo toženko določeno Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. Tožniki se v odgovoru na predlog obrazloženo upirajo prenosu pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). V drugo skupino razlogov sodi tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča, torej razumevanje razumnega opazovalca v javnosti o možnostih nepristranskega odločanja sodišča v konkretni zadevi. Ne da bi se posebej spuščalo v razloge sklepa, na katerega se sklicujeta predlagatelja, vrhovno sodišče opozarja na pomembne razlike v sedaj obravnavani zadevi: ne gre za zemljišča na območju novogoriške, pač pa krajevno odmaknjene tolminske občine; tudi dosedanje ravnanje stvarno pristojnega sodišča v tej zadevi objektivnega dvoma v njegovo nepristranskost pri razumnem opazovalcu ne utemeljuje. Sodišče je namreč ob zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe odločilo v korist toženk, taka odločitev pritožbeno ni bila izpodbijana in tudi predloga za prenos pristojnosti niso vložili tožniki, pač pa toženki. Kljub za njih neugodni odločitvi o začasni odredbi se tožniki prenosu pristojnosti upirajo, kar kaže na njihovo zaupanje v nepristranskost sodišča in kar tudi pri razumnem opazovalcu v javnosti potrjuje, da sodišče ni pod zatrjevanim pritiskom javnosti in medijev. Zato je vrhovno sodišče neutemeljen predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.