Jedro

Mogoče se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da je toženec tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (primerjaj s prvim odstavkom 7. in 212. členom ZPP). Ni pa mogoče soglašati z nadaljnjim sklepom, da toženec s pritožbenimi navedbami glede otroškega dodatka, ki naj bi ga prejemala tožnica za hčerki, ni zadostil zahtevam o trditvenem in dokaznem bremenu.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijski stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njuni mladoletni hčerki P., roj. 16. 9. 2000, in Z., roj. 12. 2. 2006, zaupalo v varstvo in vzgojo materi, tožencu pa naložilo plačevanje mesečne preživnine po 150 EUR za vsako hčerko od 1. 7. 2007. Odločilo je, da bodo stiki toženca s hčerkama potekali v skladu s predhodnim dogovorom pravdnih strank.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu (glede odločitve o višini preživnine za deklici) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavzelo je stališče, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo potrebe otrok in pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev ter pravilno uporabilo materialnopravni določbi 129. in 129. a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ugovor, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da tožnica za hčerki prejema otroški dodatek, je zavrnilo kot premalo substanciran.

Navedbe revidenta 3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženec vložil revizijo iz vseh revijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne strinja se s stališčem sodišča druge stopnje, da v pritožbi ni navedel konkretnih novih dejstev in dokazov. V pritožbi je navedel vrsto relevantnih dejstev in priložil več listinskih dokazil, predlagal pa je tudi izvedbo dokazov z zaslišanjem pravdnih strank in s poizvedbami pri pristojnem centru za socialno delo. Postavil je decidirano trditev, da tožnica za mladoletni hčerki prejema otroški dodatek. Listinskega dokazila v zvezi s tem ni predložil, ker tega ni mogel storiti, saj centri za socialno delo tistemu roditelju, pri katerem otrok ne živi, niso želeli dajati podatkov o višini otroškega dodatka. Sodišče druge stopnje je kršilo 414. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da lahko stranke v zakonskih sporih in v sporih iz razmerij med starši in otroki navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave in v pritožbenem postopku. Sodišče prve stopnje je imelo v spisu toženčev odgovor na tožbo, v katerem je toženec navedel višino svojega zaslužka in svojega delodajalca, pri katerem bi lahko sodišče pred obravnavo opravilo uradne poizvedbe o višini plače. Določena preživnina v skupnem znesku 300 EUR mesečno ni usklajena s toženčevimi prejemki in okoliščino, da ima preživninsko obveznost še do enega otroka. Povrhu vsega je že več mesecev v bolniškem staležu. Odgovor nasprotne stranke 4. Tožnica v odgovoru na revizijo poudarja, da je bil toženec ves čas postopka pasiven. Na situacijo gleda le s finančne plati, razvoj in napredovanje hčera pa ga ne zanimata. Določena preživnina v višini 150 EUR za vsakega otroka deklicama omogoča le skromno preživetje.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Nedvomno se je v načelu mogoče strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da je toženec tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (primerjaj s prvim odstavkom 7. in 212. členom ZPP). Ni pa mogoče soglašati z nadaljnjim sklepom, da toženec s pritožbenimi navedbami glede otroškega dodatka, ki naj bi ga prejemala tožnica za hčerki, ni zadostil zahtevam o trditvenem in dokaznem bremenu.

8. Toženec je v pritožbi z dne 28. 4. 2008 izrecno uveljavljal pritožbeno novoto, da tožnica za mladoletni hčerki prejema otroški dodatek, v zvezi s čimer je tudi predlagal dokaz s poizvedbami pri pristojnem centru za socialno delo in zaslišanjem pravdnih strank. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je s tem izpolnil minimum glede navajanja dejstev in dokazov, ki so potrebna za nastanek z ugovorom uveljavljane pravne posledice. Nobenega dvoma ni, da pravno pomembne trditve o otroškem dodatku, ki součinkujejo z dejstvi, ki jih zatrjuje tožnica, glede na doslej izkazani skromen materialni standard preživninskih zavezancev, lahko pripeljejo do drugačne pravne posledice od tiste, ki jo je izreklo sodišče. 9. S tem, ko je pritožbeno sodišče toženčev ugovor, da mati za otroka prejema otroški dodatek, ovrednotilo kot nesubstanciran, mu je ob dejstvu, da so v zakonskih sporih pritožbene novote dovoljene (414. člen ZPP), odvzelo možnost vsebinske obravnave tega ugovora oziroma možnost sodelovanja v postopku nasploh (kršitev iz osme točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za otroški dodatek po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/2001 - 73/2008) in kakšna je njegova višina, nato pa ponovno določiti primerno preživnino za mladoletni P. in Z. 10. Stroškovni izrek temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.