Jedro

Niti ZIZ niti Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja dolžniku ne nalagata dolžnosti, da v okviru izvršilnega dejanja rubeža premičnine stvar, ki jo izvršitelj zarubi in pusti pri dolžniku, prinese oziroma pripelje izvršitelju v pisarno ali na kraj, kjer naj se hrani. Izvršitelj mora poskrbeti za iznos oziroma odvoz zarubljenih stvari s kraja rubeža do kraja hrambe.

Namen izrekanja kazni na podlagi 33. člena ZIZ ni v krepitvi avtoritete izvršitelja oziroma sodišča, temveč v vplivanju na voljo dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 15 dni od prejema sklepa na transakcijski račun sodišča. 2. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. V laični pritožbi navaja, da je po prejemu prvega obvestila izvršitelja obiskal in mu ponudil v poplačilo osebno vozilo in da se je motor Kawasaki kakšna dva meseca pred prejemom obvestila o rubežu pokvaril ter ga je kmalu prodal po delih, kar je bilo vse pred rubežem. Prizna napako, da o tem ni obvestil izvršitelja in sodišče, izvršitelja pa ni oviral pri njegovem delu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku izreklo denarno kazen na podlagi tretje alineje prvega odstavka 33. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Zakonski znaki dejanja (oviranje izvršitelja pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe) naj bi bili izpolnjeni s tem, da dolžnik zarubljene premičnine v danem roku ni izročil izvršitelju. Izvršitelj je namreč ob opravi rubeža 22. 11. 2010 zarubil dolžnikovo premičnino, motorno kolo Kawasaki GPS 600R, ki je ostala v posesti dolžnika, opozoril ga je, da mu mora do 30. 11. 2010 prepustiti oziroma izročiti predmet v hrambo, če dolga ne bo poravnal. Ker je izvršitelj sodišče obvestil, da mu dolžnik zarubljene premičnine do 3. 2. 2011 ni izročil v hrambo (list. št. 18 spisa), je sodišče dolžnika s sklepom z dne 18. 10. 2011 pozvalo, da mora to storiti v roku 8 dni od prejema sklepa, pri čemer ga je opozorilo na izrek denarne kazni, če ne bo ravnal na zahtevan način. Ker tega dolžnik ni storil, ga je sodišče s sklepom z dne 15. 7. 2015 denarno kaznovalo.

5. Višje sodišče ugotavlja, da opisana opustitev dolžnika ne zapolni zakonskega dejanskega stanu, ki predvideva oviranje izvršitelja pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe. Niti ZIZ niti Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik) dolžniku ne nalagata dolžnosti, da v okviru izvršilnega dejanja rubeža premičnine stvar, ki jo izvršitelj zarubi in pusti pri dolžniku, prinese oziroma pripelje izvršitelju v pisarno ali na kraj, kjer naj se hrani. Izvršitelj mora poskrbeti za iznos oziroma odvoz zarubljenih stvari s kraja rubeža do kraja hrambe (65. člen Pravilnika). Če pa zarubljene stvari pusti v hrambi pri dolžniku, jih mora izvršitelj pred prodajo prevzeti in jih odpeljati na kraj, kjer bo potekala prodaja stvari (prim. 86. člen Pravilnika).

6. Če izvršitelj ni opravil izvršilnega dejanja v skladu s prej navedenimi določbami in je dolžnost prevalil na dolžnika, ki pa zahtevi ni sledil, opustitev ne pomeni oviranja izvršitelja pri opravi izvršilnega dejanja. Za utemeljenost očitka oviranja izvršitelja pri opravi izvršilnega dejanja se namreč predpostavlja opravljanje tega dejanja v skladu z določbami ZIZ in Pravilnikom. Oviranje bi bilo na primer mogoče ugotoviti, če dolžnik ne bi omogočil izvršitelju prevzema zarubljenega predmeta, s tem da bi mu preprečil dostop do njega ali da bi ga pred prevzemom odpeljal na neznan kraj in podobno.

7. Višje sodišče nadalje pojasnjuje, da je smisel in namen kaznovanje dolžnika po določbi 33. člena ZIZ v tem, da se vpliva na njegovo voljo, naj opravi ravnanja, ki so nujna za učinkovito varstvo upnika, oziroma opusti ravnanja, ki takšno varstvo preprečujejo, pri čemer ne gre za sankcijo, ki bi imela kaznovalno naravo.(1) Namen izrekanja kazni na podlagi 33. člena ZIZ torej ni v krepitvi avtoritete izvršitelja oziroma sodišča, temveč vplivanje na voljo dolžnika, kar pa je lahko učinkovito le ob dovolj hitrem postopanju sodišča. Če sodišče izreče denarno kazen nekaj let po ravnanju dolžnika, ki ga oceni kot napolnitev zakonskega dejanskega stanu iz prvega odstavka 33. člena ZIZ, bi imela sankcija le še kaznovalno naravo, kar pa je v nasprotju z njenim namenom.

8. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Odločba Ustavnega sodišča U-I-344/06-11 z dne 20. 11. 2008, 9. točka obrazložitve, sklep VSL II Ip 1764/2014 z dne 27. 8. 2014.