Jedro

Sodišče se ne sme postavljati v vlogo strokovnjaka glede odgovora na odločilno vprašanje, ali je bil dolžnik vsled zatrjevanih zdravstvenih težav v takšnem psihičnem stanju, da ni razumel vsebine prejetega sklepa o izvršbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in II. točki izreka ter v izpodbijanem delu III. točke izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka) in odločilo, da dolžnik sam trpi stroške predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 29. 1. 2020 (II. točka izreka) in da mora v roku 8 dni upniku povrniti 36,60 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, v presežku je predlog upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik po pooblaščencu in uvodoma uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je v postopku izvršbe smiselno uporabiti na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je sodišče odločitev obrazložilo s tem, da dolžnik s predloženimi dokazi ni izkazal, pa tudi ne z lastnim zaslišanjem in s predlaganim izvedencem psihiatrične stroke ali z zaslišanjem dolžnikove osebne zdravnice ne bi mogel izkazati, da je bil ravno v relevantnem obdobju, torej po prejemu sklepa o izvršbi in v času možnosti podaje ugovora, v takem opravičljivem zdravstvenem stanju in da je imel prav v tem relevantnem obdobju take duševne motnje, da ni mogel razumeti pomena, ki ga ima za dolžnika prejem sklepa o izvršbi, ter da je ravno zaradi takega zdravstvenega stanja zamudil rok za vložitev rednega pravnega sredstva zoper prejeti sklep o izvršbi. Zatrjuje, da je odločitev nepravilna in izpostavlja, da dolžnik v kratkem času po opominu izvršitelja ni mogel pridobiti mnenja izvedenca psihiatra, zato je predlagal njegovo pridobitev s podanim dokaznim predlogom. Samo izvedenec psihiatrične stroke bi lahko ugotovil, ali je bil dolžnik po prejemu sklepa o izvršbi v takem psihičnem stanju, da bi lahko razumel pomen sklepa. Sodišče je nekritično sledilo navedbam upnika in se postavilo v vlogo strokovnjaka, ki lahko odloči, v kakšnem psihičnem stanju je bil dolžnik v času prejema sklepa o izvršbi, ne da bi izvedlo relevantne predlagane dokaze. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter postopalo nedopustno in nezakonito, ko ni ugodilo dokaznim predlogom dolžnika z njegovim zaslišanjem, zaslišanjem njegove zdravnice, predvsem pa ni pridobilo mnenja izvedenca psihiatrične stroke. Slednji bi lahko edini strokovno ocenil, ali je bil v lanskem letu ob prejemu sklepa o izvršbi dolžnik v stanju, ko bi lahko razumel pomen odločbe, pri čemer je nezmožnost tega nakazala v zdravniškem potrdilu z dne 22. 1. 2020 njegova osebna zdravnica. Sodišče je postopalo nezakonito, ker dolžniku ni omogočilo obravnavanja pred sodiščem, s čimer je kršilo načelo kontradiktornosti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni. Priglasil je stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je kljub pritožbeni navedbi, da se sklep izpodbija v celoti, štelo, da se dolžnik pritožuje le zoper zanj neugodne odločitve v točkah I., II. in III. izreka izpodbijanega sklepa, ne pa tudi zoper del stroškovne odločitve v III. točki izreka, v kateri je sodišče prve stopnje v presežku predlog upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrnilo, saj je ta odločitev dolžniku v celoti korist in s pritožbo zoper ta del ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o predlogu dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje. Skladno s prvim odstavkom 116. člena ZPP je določeno, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Vrnitev v prejšnje stanje je v izvršilnem postopku dovoljena, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor (36. člen ZIZ). V predlogu zatrjevano dejstvo, da je dolžnik ob prejemu sklepa o izvršbi bil v takšnem psihičnem stanju, da ni razumel vsebine sklepa o izvršbi, vsled česar je zamudil rok za ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe, lahko predstavlja, v kolikor se izkaže za resnično, upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Na tem mestu je dodati, da je procesna sposobnost stranke procesna predpostavka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP), zato sme v primeru dvoma o procesni sposobnosti stranke po uradni dolžnosti opraviti neformalne poizvedbe, prav tako pa tudi izvesti dokaze, na podlagi katerih se prepriča o obstoju procesne sposobnosti stranke.

6. Dolžnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da se je sodišče prve stopnje postavilo v vlogo strokovnjaka (izvedenca psihiatrične stroke), ko je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da dolžnik s predloženimi dokazi ni izkazal in da tudi s predlaganimi dokazi ne bi mogel izkazati, da je bil po prejemu sklepa o izvršbi in v času možnosti podaje ugovora v takem opravičljivem zdravstvenem stanju in da je imel take duševne motnje, da ni mogel razumeti pomena, ki ga ima za dolžnika prejem sklepa o izvršbi. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Sodišče se ne sme postavljati v vlogo strokovnjaka glede odgovora na odločilno vprašanje, ali je bil dolžnik vsled zatrjevanih zdravstvenih težav v takšnem psihičnem stanju, da ni razumel vsebine prejetega sklepa o izvršbi. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi izvedenec psihiatrične stroke lahko edini strokovno ocenil, ali je bil ob prejemu sklepa o izvršbi dolžnik v stanju, ko bi lahko razumel pomen sodne odločbe ali ne. V predlogu zatrjevana odločilna dejstva sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, saj je zmotno presodilo, da tudi z izvedbo predlaganih dokazov, med njimi tudi s predlaganim dokazom z izvedencem psihiatrične stroke, dolžnik ne bi mogel izkazati psihičnega stanja zaradi katerega ni mogel razumeti vsebine prejetega sklepa o izvršbi.1 S takšnim postopanjem pa je bilo dolžniku onemogočeno dokazovanje odločilnega dejstva in odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja v pritožbi očitano bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki je narekovala ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa v izpodbijanih delih in vrnitev zadeve v razveljavljenem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ), saj ugotovljene kršitve sodišče druge stopnje glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.

7. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti ugotovljeno postopkovno kršitev tako, da bo izvedlo dokaz s po dolžniku predlaganim izvedencem psihiatrične stroke.

8. Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Glede dopustnosti zavrnitve predlaganih dokazov primerjaj npr. tudi sklep VS RS II Ips 20/2017 z dne 4. 10. 2018.