Jedro

Vsebino pojma nevzdržnost zakonske zveze opredeljujejo vse tiste okoliščine in vzroki, zaradi katerih konkretna zakonska zveza ne temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 29.12.1973 sklenili pravdni stranki.

Toženka je proti sodbi vložila pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da vztraja v zakonski zvezi ter oporeka enostranskim zaključkom in napačnim navedbam, da stranki nimata več želje po skupnem življenju. Navaja, da je sama ves časa trajanja zakonske zveze izpolnjevala obljubo, ki jo je dala ob sklenitvi zakonske zveze, tudi skrb za sina B. je bila pretežno njena. Težko pa reče, da je vse to izpolnjeval tožnik, ki ji je vseh 36 let prizadejal nemalo prestopkov. V njegovo življenje so vstopale druge ženske, s katerimi je vsakič prelomil poročno obljubo. Prišlo je tako daleč, da se mu je izven zakona rodila hči. Večino svojega prostega časa je porabil za lastno zabavo, treninge, kolesarjenja, hojo po hribih in druge športe. Dokaz za to so številni pokali, medalje in seveda omenjeni skoki čez plot. Kljub napornemu delavniku, ki ji ga je nalagal zaradi njegovih številnih dejavnosti v športu, sta v skupnem življenju ustvarila veliko dobrin. Iz družinskega proračuna si je privoščil nakupe koles in druge športne opreme. Vse do trenutka njegove popolne odselitve je sprejemala svojo poročno obljubo „v dobrem in slabem“. Obljubljal ji je, da bosta starost tako ali tako preživljala skupaj in bosta imela tudi v starosti enak ekonomski položaj. Oporeka navedbam v sodbi, da je bilo življenje z njo nevzdržno, saj je le tožnik imel vse, kar si je želel. Kljub vsemu se nista medsebojno odtujila in je bila med njima še vedno navezanost. Tožnik je odgovoril na pritožbo. Poudarja, da se toženka ne želi sprijazniti z dejstvom, da ne želi več živeti z njo in bo razvezo dosegel kljub temu, da se s tem ne strinja. Že samo v tem je podana nevzdržnost zakonske zveze. Nihče ne more drugega prisiliti, da bi še naprej vzdrževal ohlapno ali pa že razpadlo zakonsko zvezo, kajti temu ni namenjena. Toženka želi umetno podaljševati formalno zakonsko zvezo, že iz samih pritožbenih navedb pa je razvidno, da je nevzdržna in jo je treba razvezati. Seveda so v ozadju premoženjske razmere zakoncev, ki se bodo reševale v posebnih postopkih. Zato predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev o razvezi zakonske zveze pravdnih strank je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbo 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR, po kateri sme zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je ta iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Vsebino pojma nevzdržnost zakonske zveze opredeljujejo vse tiste okoliščine in vzroki, zaradi katerih konkretna zakonska zveza ne temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. člen ZZZDR). Ne drži pritožbeni očitek toženke, da sodišče ni pravilno presodilo obstoja nevzdržnosti zakonske zveze. O tem se je prepričalo že na podlagi navedb in izpovedi tožnika na glavni obravnavi. Vsekakor pa izhaja tudi iz pritožbenih navedb, ko pritožnica opisuje, kolikokrat je mož v času trajanja njune dolgoletne zakonske zveze zlorabil njeno zaupanje in ko omenja njegove stike z drugimi ženskami ter zunaj zakona rojeno hči, skrb le za lastno zabavo, alkohol in njegovo popolno odselitev. Iz vsega navedenega ni več mogoče sklepati, da se pravdni stranki nista medsebojno odtujili in da je med njima še vedno navezanost, kot trdi v pritožbi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je zakonsko zvezo razvezalo. Zato je treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in sodbo potrditi na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.