Jedro

Če je predlagatelj prisilne namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (doma upokojencev) ta zavod, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijana sklepa v točkah II izreka razveljavita.

Obrazložitev

V tej nepravdni zadevi je sodišče prve stopnje (po zavrnitvi predloga za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve), z izpodbijanima sklepoma odločilo še o stroških postopka. S prvim sklepom je odločilo o stroških, ki se priznajo odvetnici M. H. ter hkrati predlagatelju naložilo, da je dolžan plačati 100,22 EUR stroškov iz tega naslova. Z drugim sklepom pa je sodišče prve stopnje odločilo o izvedenini ter v 2. točki izreka predlagatelju naložilo, naj plača 192,58 EUR iz tega naslova.

Proti obema sklepoma vlaga pritožbo predlagatelj. Pritožba se ne sklicuje na zakonske pritožbene in tudi ne vsebuje pritožbenega predloga. Njeno bistvo pa je vendarle v argumentirano pojasnjenem stališču, da je odločitev sodišča napačna in da je strošek, ki je bil naložen v plačilu predlagatelju, neupravičen. Poudarja, da je predlagatelj javni socialno varstveni zavod, ki opravlja dejavnost institucionalnega varstva starejših. Predlagatelj je ravnal tako, kot mu nalaga Zakon o duševnem zdravju.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o tem, da se nastali stroški naložijo v plačilo predlagatelju, oprlo določbo 2. odstavka 51. člena ZDZdr(1). Oprlo se je na tisti del navedene določbe, ki pravi, da sodišče v primeru zavrnitve predloga za sprejem odloči, da krije stroške postopka predlagatelj.

Po prepričanju pritožbenega sodišča pa je položaj v obravnavani zadevi tak, da je treba smiselno uporabiti drugi del določbe 2. odstavka 51. člena ZDZdr. Ta pravi, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, če je predlagatelj izvajalec psihiatričnega zdravljenja, Center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo. Res je, da v navedeni določbi Dom upokojencev kot javno socialno varstveni zavod ni naveden. A tako je zato, ker je navedena določba umeščena v razdelek zakona, ki se glasi: „sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča“. V obravnavani zadevi pa gre za postopek „sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve“. Tu pa zakon v 2. odstavku 75. člena ZDZdr določa, da se za postopek sprejema v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena tega zakona, razen če ni v tem poglavju določeno drugače. Smiselna uporaba 2. odstavka 51. člena ZDZdr pa po prepričanju pritožbenega sodišča pomeni tudi to, da stroške v primeru vložitve predloga s strani javnega socialno varstvenega zavoda krije proračun sodišča. Primer je namreč po svojih bistvenih lastnostih prav enak, kot tedaj, ko predlog prisilnega psihiatričnega zdravljenja vloži izvajalec psihiatričnega zdravljenja.

Pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo ter oba izpodbijana sklepa v točkah II izreka razveljavilo. Sodišče prve stopnje je namreč napačno uporabilo 2. odstavek 51. člena ZDZdr v povezavi z 2. odstavkom 75. člena istega zakona. Procesno pooblastilo za odločitev pritožbenega sodišča je podano v 3. točki 365. člena ZPP(2).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -(1) Zakon o duševnem zdravju (Ur. l. RS, št. 77/2008).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s poznejšimi spremembami).