Jedro

Oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet lahko ne glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku do izdaje odločbe o vpisu svoje udeležbe ni priglasila, zoper sklep vloži pravno sredstvo, pri čemer mora izkazati pravni interes za vložitev pravnega sredstva, časovno pa je omejena z rokom udeleženca, kateremu je bila odločba nazadnje vročena (prvi in drugi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZNP). Brez presoje, ali je podan pravni interes takšne osebe za vložitev pravnega sredstva (prvi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), njenega pravnega sredstva ni mogoče avtomatično zavreči.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v zemljiškoknjižnem postopku na predlog predlagatelja pri nepremičnini parc. št. ... k.o. ... dovolilo vpis novega lastnika (predlagatelja) in izbris družbene lastnine z imetnikom pravice uporabe v korist M. v B. 2. Sodišče druge stopnje je zavrglo pritožbo, ki jo je zoper sklep vložila Občina B. 3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je Vrhovno državno tožilstvo pravočasno vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlaga, da Vrhovno sodišče odloči o pravnem vprašanju, ali oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet (udeleženec postopka po 132. členu Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1), lahko vloži pritožbo v zemljiškoknjižnem postopku tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek 30. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP, v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1). Glede tega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, praksa višjih sodišč pa ni enotna.(1) Če pa bo Vrhovno sodišče ocenilo, da je s sklepom II Ips 230/2010 že rešilo to pravno vprašanje, izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Zahteva uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, in sicer nepravilno uporabo 132. člena ZZK-1 in neuporabo prvega odstavka 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1. V (ponovljenem) postopku je sodišče s sklepom, v katerem je kot nasprotno udeleženko navedlo tudi Občina B., dovolilo predlagani vpis. Sklep je bil vročen Občini B., njeno pritožbo pa je višje sodišče zavrglo, češ, da ni udeleženec postopka, saj ni ne predlagatelj ne oseba, v katere korist ali breme se predlaga vpis, ne oseba, ki bi priglasila udeležbo v postopku, kar bi ji lahko omogočilo, da pridobi položaj udeleženca v smislu 2. do 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1. Takšna odločitev ni pravilna in zakonita. Iz podatkov spisa izhaja, da je O. B. oseba, katere pravni interes utegne biti z izpodbijanim sklepom prizadet. V skladu s 132. členom ZZK-1 je torej udeleženec postopka. Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 230/2010 pojasnilo, da ZZK-1 osebi, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet, omogoča prijavo udeležbe (le) do izdaje sklepa o vpisu, da pa ZZK-1 ne ureja posebej postopanja v primeru, ko taka oseba prijavi udeležbo šele po izdaji odločbe o vpisu. Te primere ureja 30. člen ZNP, po katerem mora udeleženec pravno sredstvo vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje (samo) „določilo“ Občino B. kot udeleženko zemljiškoknjižnega postopka in ji vročilo odločbo, zoper katero se je udeleženka v skladu s pravnim poukom pritožila. V zadevi torej ni vprašljiv pritožbeni rok, pač pa uporaba prvega odstavka 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1. Po prvem odstavku 30. člena ZNP lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji. Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru sodišče prve stopnje presodi, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva. Glede na to pritožbeno sodišče pritožbe udeleženke ne bi smelo zavreči, saj o njenem pravnem interesu za vložitev pritožbe še ni bilo (pravnomočno) presojeno. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, sklep sodišča druge stopnje razveljavi in mu vrne zadevo v novo postopanje.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena vsem udeležencem postopka (drugi odstavek 391. člena v zvezi s 375. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP). Nanjo sta odgovorila predlagatelj in Občina B. Predlagatelj predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno, Občina B. pa, da ji ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Nadaljnjih replik udeležencev zakon ne predvideva, zato jih tudi Vrhovno sodišče ni upoštevalo.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

6. Vrhovno sodišče sicer ne pritrjuje stališču zahteve za varstvo zakonitosti, da o izpostavljenem pravnem vprašanju še ni prakse Vrhovnega sodišča, strinja pa se, da je to vprašanje v izpodbijani odločbi rešeno drugače od dosedanje prakse Vrhovnega sodišča. V odločbi II Ips 230/2010 z dne 7. 10. 2010, v kateri je bil osrednji problem zadeve drugačen od tu obravnavane, je namreč Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da ZZK-1 „ne ureja posebej postopanja v primeru, ko oseba, katere pravni interes utegne biti s sklepom prizadet, prijavi udeležbo šele po izdaji odločbe o vpisu. Te primere res ureja določba 30. člena ZNP, ki določa, da mora tak udeleženec pravno sredstvo vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.“ Oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet, torej ne glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku do izdaje odločbe o vpisu svoje udeležbe ni priglasila, zoper sklep lahko vloži pravno sredstvo, pri čemer mora izkazati pravni interes za vložitev pravnega sredstva, časovno pa je omejena z rokom udeleženca, kateremu je bila odločba nazadnje vročena (prvi in drugi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1). Prav ima zahteva za varstvo zakonitosti tudi, da mora sodišče najprej presoditi, ali je podan pravni interes takšne osebe za vložitev pravnega sredstva, saj mu to izrecno nalaga prvi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1. Brez te presoje pravnega sredstva, ki ga vloži taka oseba, ni mogoče avtomatično zavreči. 7. Pravilno nadalje zahteva za varstvo zakonitosti opozarja, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje pravzaprav kar samo določilo Občino B. za udeleženko zemljiškoknjižnega postopka. Na to kaže ne le dejstvo, da so ji bile v postopku vročene vse odločbe (in tudi pravna sredstva drugih udeležencev z opozorilom na pravico odgovora nanjo), temveč je bila tudi v uvodu sklepa o vpisu ter izpodbijanega sklepa označena kot udeleženka postopka. Takšno postopanje zemljiškoknjižnega sodišča in izrecna oznaka občine kot udeleženke nakazujeta, kot da je bilo o njenem statusu udeleženca že (pozitivno) odločeno, kar bi pomenilo, da svojega pravnega interesa za udeležbo v postopku in vložitev pravnih sredstev ni dolžna več izkazovati, pravna sredstva pa lahko vlaga v roku, ki teče od tedaj, ko je sama prejela odločbo, zoper katero vlaga pravno sredstvo. Glede na to apriorno zanikanje pravice do pritožbe zaradi (posebne) opustitve priglasitve udeležbe v postopku tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja zmotno uporabo določb o udeležencih zemljiškoknjižnega postopka.

8. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja nepravilno uporabo (prvega in drugega odstavka) 130. člena ZZK-1 in neuporabo prvega odstavka 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1. Zahtevi za varstvo zakonitosti je zato ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje (drugi odstavek 391. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena in prvim odstavkom 379. člena ZPP, drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Enako kot v tej zadevi je npr. odločeno s sklepi VSL I Cp 254/2010 z dne 16. 3. 2010 in I Cp 1824 z dne 23. 9. 2009 ter VSK CDn 105/2012 z dne 10. 4. 2012, drugače pa s sklepi VSL II Cp 825/2009 z dne 24. 6. 2009 in I Cp 1781/2009 z dne 1. 7. 2009.