Jedro

Če ni verjetno izkazan pogoj težko popravljive škode (velika materialna škoda sama zase še ne pomeni težko popravljive škode), ni potrebno posebej presojati, ali bi odložitev izvršitve sporne odločbe nasprotovala javni koristi.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru, št. U 294/99-5 z dne 9.9.1999.

Obrazložitev

V upravnem sporu je izpodbijana odločba tožene stranke z dne 9.7.1999, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper odločbo Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije z dne 5.3.1999, izdano na podlagi 41. člena Zakona o telekomunikacijah (Ur.l.RS, št. 35/97, 45/97-odl.US in 13/98-odl.US). Z navedeno odločbo je bilo tožniku preklicano radijsko dovoljenje z dne 24.9.1997 za zvokovno radiodifuzno radijsko postajo na oddajni točki Rahtelov vrh na frekvenci 105,2 MHz, odločeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in da mora tožnik navedeno radijsko dovoljenje vrniti Upravi RS za telekomunikacije v 15 dneh po prejemu odločbe. Obenem s tožbo je tožnik na podlagi 1. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur.l.RS,št. 50/97) zahteval izdajo začasne odredbe s predlogom, naj se do pravnomočne sodne odločbe v upravnem sporu odloži izvršitev po sporni odločbi.

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ker je ugotovilo, da tožnik ni verjetno izkazal pogoja iz 2. odstavka 30. člena ZUS, to je težko popravljive škode, saj je v zahtevi le pavšalno navedel, da bi izvršitev odločbe pomenila velik izpad dohodka ter v posledici nastanek velike materialne škode. Povsem splošna pa je tudi trditev, da bi zaradi prenehanja radijskih oddaj nastale negativne posledice za družbenike in zaposlene delavce. Ker tožnik svojih navedb o težko popravljivi škodi ni podprl z ustreznimi dokazi, je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni verjetno izkazal zakonitega pogoja nastanka težko popravljive škode, zaradi česar sodišču ni bilo potrebno ugotavljati ali bi odložitev izvršbe nasprotovala javni koristi in je zato zahtevo za izdajo začasne odredbe kot neutemeljeno zavrnilo.

V pritožbi tožnik izpodbija sklep prvostopnega sodišča iz razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v posledici napačne uporabe materialnega prava. Ponavlja razloge iz predloga za začasno odredbo in poudarja, da je njegova poslovna dejavnost predvsem odvisna od števila poslušalcev, ker radio posluje preko komercialnih telefonskih linij (glasbene želje) in na navedeni način pridobi večino svojih dohodkov. V primeru vrnitve dovoljenja bi tožnik vsaj začasno prenehal poslovati, kar bi povzročilo veliko materialno škodo z izpadom dohodka in bi negativne posledice prizadele družbenike, zaposlene delavce in poslovne partnerje. Sicer pa odločitev o preklicu radijskega dovoljenja temelji na domnevni kršitvi 41. člena ZJG, ker naj bi bil družbenik S.H. v družbi L. d.o.o. solastnik družbe z deležem 44,9%, v družbi A. komercialni radio d.o.o. pa naj bi imel 25,4% solastniški delež. Ker pa je S.H. že 27.3.1997 izstopil iz družbe A. komercialni radio d.o.o., je lastniško stanje od tega datuma dalje usklajeno z določbo 41. člena Zakona o javnih glasilih in zato ni bilo pravne podlage za odvzem radijskega dovoljenja. Zato bi s preklicem dovoljenja tožniku povzročil večjo materialno škodo, čeprav ne krši navedene zakonite določbe. Odložitev izvršbe pa v tej zadevi tudi ne nasprotuje javni koristi in zato predlaga odložitev izvršbe do pravnomočne sodne odločitve.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Če pristojni organ v primerih in pod pogoji iz 2. odstavka 30. člena ZUS ne odloži izvršitve upravnega akta, lahko tožnik zahteva odložitev izvršitve iz enakih razlogov od sodišča (1. odstavek 69. člena ZUS). V postopku izdaje začasne odredbe sodišče presoja le pogoje za njeno izdajo. Med pogoji, določenimi v 2. odstavku 30. člena, je tudi pogoj "če bi se z izvršbo prizadela tožniku težko popravljiva škoda". Če ta pogoj ni verjetno izkazan, drugih pogojev sodišče niti ni dolžno presojati.

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožnik z navedbami o veliki materialni škodi in s splošnimi trditvami o negativnih posledicah ni verjetno izkazal navedenega pogoja. Velika materialna škoda sama zase še ni težko popravljiva škoda, z ničemer izkazane splošne navedbe o škodljivih posledicah "za družbenike, zaposlene delavce in za poslovne partnerje", pa tudi ne. Ker tožnik nastanka težko popravljive škode ni verjetno izkazal, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da ni bilo potrebno še posebej presojati, ali bi odložitev izvršitve sporne odločbe nasprotovala javni koristi. Zato tudi pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da v tem primeru odložitev izvršitve sporne odločbe ne nasprotuje javni koristi. Če ni verjetno izkazan pogoj težko popravljive škode, niti ni več pomembno, ali bi odložitev izvršitve odločbe nasprotovala javni koristi ali ne.

Drugi pritožbeni ugovori o neutemeljenem preklicu dovoljenja za zvokovno radiodifuzno radijsko postajo se po vsebini ne nanašajo na pogoje za izdajo začasne odredbe, zaradi česar pravno niso pomembni v tem postopku in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 73. v zvezi z 68. členom ZUS.