Jedro

Osnovna predpostavka, da sodišče sploh lahko vsebinsko odloča o predlogu za prenos pristojnosti, je, da predlagatelj predlaga drugo sodišče in ne tisto, pri katerem se zadeva že vodi. Ker niti ta (samoumevna) predpostavka ni podana (zadeva Dn 143449/2019 se namreč sploh še ne vodi pred nobenim sodiščem, ker še ni na vrsti), Vrhovno sodišče nima o čem odločati.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Predlagatelj (Stanovanjski sklad RS) v predlogu za prenos pristojnosti opisuje dolgotrajen postopek delitve solastnine in oblikovanja etažne lastnine za celotno naselje (skupno 153 stanovanjskih enot) s pripadajočimi zemljišči, ki v naravi predstavlja stanovanjsko sosesko A., in poudarja, da je vpis pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah N 6/2007 v zemljiško knjigo ključnega pomena za pridobitev lastninske pravice kupcev na posameznih delih. Zato je 30. 7. 2019 prek notarke vložil zemljiškoknjižni predlog za vzpostavitev in oblikovanje etažne lastnine na soseski A., ki se vodi pod Dn 143449/2019. Ob tem opozarja, da je pred zadevo Dn 143449/2019 več kot 90 nerešenih zemljiškoknjižnih predlogov, zato predvideva, da bo postopek zemljiškoknjižne izvedbe sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah N 6/2007 trajal še nadaljnjih 10 let, kar pomeni kršitev pravice vseh udeleženih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in tudi pravice do sojenja v razumnem roku, zagotovljene v prvem odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Predlaga, naj se celotna zemljiškoknjižna izvedba vseh sedaj nerešenih zemljiškoknjižnih predlogov (plomb) pri dosedanjih solastnih nepremičninah v soseski A. in tudi izvedba sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah N 6/2007 z dne 16. 8. 2018, ki se vodi pod plombo Dn 143449/2019, dodeli v pristojno reševanje enemu okrajnemu sodišču, in sicer Okrajnemu sodišču v Domžalah, ali pa naj se zemljiškoknjižna izvedba vseh nerešenih plomb in sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah N 6/2007 z dne 16. 8. 2018, ki se vodi pod plombo Dn 143449/2019, zaradi edinstvene situacije obravnava kot poseben projekt neposredno v okviru oddelka eZK na Vrhovnem sodišču. Predlaga še določitev skrbnika za ta projekt. 2. Okrajno sodišče v Domžalah navaja, da je nepravdna zadeva N 6/2007 Okrajnega sodišča v Domžalah že pravnomočno končana z izdajo pravnomočnega sklepa N 6/2007 z dne 16. 8. 2018. Navedeni sklep predstavlja listino, ki je podlaga za predlagano vknjižbo etažne lastnine v naselju A., ki je vložen v zemljiškoknjižni postopek Dn 143449/2019, v katerem se predlaga prenos pristojnosti. Pojasnjuje še, da je zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Domžalah predlog za prenos pristojnosti v zadevi Dn 143449/2019 z dne 1. 6. 2023 skenirala v e-spis ter odprla nov spis zR 25/2023, v katerega je vložila predlog za prenos pristojnosti v zadevi Dn 143449/2019 z dne 1. 6. 2023 z vsemi prilogami. Predlaga, naj Vrhovno sodišče o zadevi odloči v skladu z 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Predlog ni dovoljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

5. Okrajno sodišče v Domžalah svoj predlog opira na navedeno procesno pravilo, vendar je ta predlog preuranjen, saj kot izhaja iz listine, naslovljene “Seznam Dn zadev, ki so ovira za dodelitev izbrane Dn zadeve“ z dne 1. 6. 2023, zadeva Dn 143449/2019 še ni dodeljena, ker to ovirajo v nadaljevanju iste listine navedene zadeve. To pomeni, da zadeva Dn 143449/2019 sploh še ni dodeljena nobenemu sodišču. Predlagatelj oziroma Okrajno sodišče v Domžalah torej sploh ne predlaga prenosa pristojnosti z enega stvarno pristojnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, marveč nekaj, česar ZPP sploh ne pozna. Pri tem se sklicuje na hipotetično možnost dolgega reševanja njegove zadeve.

6. Osnovna predpostavka, da sodišče sploh lahko vsebinsko odloča o predlogu za prenos pristojnosti, je, da predlagatelj predlaga drugo sodišče in ne tisto, pri katerem se zadeva že vodi. Ker niti ta (samoumevna) predpostavka ni podana (zadeva Dn 143449/2019 se namreč sploh še ne vodi pred nobenim sodiščem, ker še ni na vrsti), Vrhovno sodišče nima o čem odločati. Vloga, ki je podana v obliki predloga po 67. členu ZPP, je zato nedovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo.