Jedro

Pri prekinitvi postopka v pravdni zadevi zaradi začetega stečaja je potrebno za nadaljevanje postopka uporabiti določbe 301.člena ZFPPIPP, ne pa 1. odstavka 208. člena ZPP, saj je stečajni zakon v odnosu do ZPP specialnejši predpis. Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka je tako odvisno od delovanja upnika, ki mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, sicer njegova prerekana terjatev preneha. Glede na omenjeno določbo stečajnega zakona je tudi nepravilno, da sodišče pred objavo sklepa o preizkusu terjatev pozove stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka razveljavi.

Obrazložitev

Potem, ko je prvostopno sodišče v 1. točki izreka ugotovilo, da je bil zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko gospodarski postopek z dnem 6.10.2010 prekinjen, je v izpodbijani 2. točki izreka pozvalo stečajno upraviteljico A. G., da prevzame prekinjen postopek.

Zoper 2. točko prvostopnega sklepa se pritožuje tožena stranka, ki opozarja na kršitve določb 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Potem, ko je prvostopno sodišče v 1. točki izreka ugotovilo, da se je nad toženo stranko z dnem 6.10.2010 začel stečajni postopek in zato navedeni spor prekinilo, pa je v izpodbijani 2. točki izreka odločalo še o nadaljevanju postopka in v skladu s 1. odstavkom 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pozvalo stečajno upraviteljico, da prevzame postopek.

Pritožba tožene stranke pravilno opozarja, da je v tem primeru uporaba 1. odstavka 208. člena ZPP nepravilna, ker je treba upoštevati specialno določbo 301. člena ZFPPIPP, ki določa postopek po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve. Prvostopno sodišče je sicer pravilno omenjeno določbo v celoti citiralo, vendar jo nepravilno, ko je odločalo o nadaljevanju postopka, ni uporabilo. Tako je iz 2. odstavka omenjenega določila razvidno, da razlog za prekinitev preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Zaenkrat ta sklep v stečajnem postopku še ni bil izdan. Iz 3. odstavka omenjenega določila nadalje izhaja, da mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. To pa pomeni, da se postopek ne nadaljuje po določilu 1. odstavka 208. člena ZPP, ki ga je uporabilo prvostopno sodišče, ampak na zahtevo upnika. V primeru, da upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanje postopka v skladu s 3. odstavkom istega določila, je posledica takšne neaktivnosti prenehanje njegove prerekane terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika. Zato je od ravnanja upnika odvisno ali in kdaj se bo prekinjeni postopek nadaljeval. Zato je odločitev prvostopnega sodišča v 2. točki izreka nepravilna.

Ker je prvostopno sodišče v tem konkretnem primeru nepravilno uporabilo določbo 1. odstavka 208. člena ZPP, namesto pravilno specialne določbe 301. člena ZFPPIPP, je bilo treba pritožbi tožene stranke ugoditi in izpodbijano 2. točko izreka razveljaviti. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.

Zaradi razveljavitve se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).