22. 11. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Univerze v Ljubljani, ki jo zastopata Nevenka Šorli in Tadej Kovačič, odvetnika v Ljubljani, na seji 22. novembra 2012

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 3158/2011 z dne 4. 10. 2011 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Višje sodišče je zavrglo pritožbo pritožnice, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo revizijo proti temu sklepu. Obe sodišči sta sprejeli razlago tistega dela četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se nanaša na primer, ko naslovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar mu je vročevalec pustil obvestilo o poskusu osebne vročitve, da se vročitev šteje za opravljeno s potekom roka petnajstih dni, torej na zadnji dan tega roka, naslednji dan pa začne nato teči pritožbeni rok (če gre za vročanje sodbe sodišča prve stopnje). Po tej razlagi je bila pritožba pritožnice za en dan prepozna. Vrhovno sodišče je zavrnilo dejanske navedbe pritožnice v zvezi s tem, ali in kdaj je njena pooblaščenka prejela obvestilo o sodnem pisanju v hišni predalčnik, kot prepozne, ker jih ni uveljavljala že v pritožbi. Opozorilo je, da pred izdajo sklepa Vrhovnega sodišča št. II Ips 393/2010 z dne 26. 5. 2011 sodna praksa v zvezi z razlago četrtega odstavka 142. člena ZPP ni bila enotna. Vrhovno sodišče je tudi zavrnilo sklicevanje pritožnice na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-277/10, Up-1516/10 z dne 14. 4. 2011, ker naj v njem ne bi bilo razlogov, ki bi pritrjevali pritožničinemu stališču. Opredelilo se je do predloga pritožnice za prekinitev revizijskega postopka in za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene zakonske določbe. S tem predlogom se Vrhovno sodišče ni strinjalo, in sicer delno iz razlogov, ki jih je Ustavno sodišče navedlo v sklepu št. U-I-277/10, Up-1516/10, delno pa zato, ker naj vsaka nejasnost zakona ne bi terjala posega Ustavnega sodišča.

2.Pritožnica zatrjuje, da sta sodišči z izpodbijanima sklepoma kršili njene človekove pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Navaja, da njena pooblaščenka ni prejela nobenega obvestila o dospeli pošti in meni, da se o kršitvi pravil o vročanju ni mogla izjaviti v postopku pred Višjim sodiščem. Razlago četrtega odstavka 142. člena ZPP iz sklepov sodišč označuje za arbitrarno in za tako, da se z njo nezakonito skrajšuje rok za pritožbo. Izpodbijana razlaga naj ne bi imela nobene opore v besedilu določbe in naj bi bila v nasprotju s prevladujočo sodno prakso višjih sodišč ter z ustavnosodno prakso. Vprašanje, kateri dan se šteje za dan fiktivne vročitve, ko naslovnik ne dvigne sodnega pisanja, naj bi bilo zelo pomembno in naj bi terjalo v zakonu jasno in nedvoumno napisan odgovor. Pritožnica meni, da se nejasnih zakonskih določb ne sme razlagati v škodo pritožnikov, še posebej, če gre za izjemo od pravila o neposredni osebni vročitvi. Po njenem mnenju naj bi bili mogoči le dve razlagi glede dneva fiktivne vročitve: da je to prvi naslednji dan po poteku roka za prevzem pisanja ali pa, da je to dan, ko je sodno pisanje dejansko puščeno v hišnem predalčniku. Pritožnica poudarja, da določb ZPP o fikciji vročitve ni dopustno razlagati preko njihovega jezikovnega okvirja, ker sta vročanje pisanj in računanje rokov enostavni administrativno-tehnični opravili.

3.Pritožnica oziroma pobudnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 142. člena ZPP. Zatrjuje neskladje navedene določbe z 2., 22., 23. in 25. členom Ustave. Glavni očitek, ki ga naslovi nanjo je, da določba dopušča več mogočih razlag, čeprav se nanaša na en sam življenjski primer. Z vidika načela pravne države naj bi bilo nesprejemljivo, da bi morale stranke pri ugotavljanju, kdaj začne teči rok za pritožbo, izhajati iz teleološke, sistemske ali zgodovinske razlage procesnih predpisov. Predpisi, ki neposredno urejajo pravice in pravni položaj širokega kroga občanov, naj bi morali biti jasni, razumljivi in nedvoumni. Četrti odstavek 142. člena ZPP naj ne bi zadostil tej zahtevi. Pobudnica namreč meni, da določba dopušča kar tri različne razlage o tem, kdaj se šteje vročitev za opravljeno. Zakonodajalec naj ne bi imel stvarno upravičenega razloga za prepustitev odgovora na to vprašanje sodni praksi. Pobudnica opozarja, da rok za pravno sredstvo ne sme začeti teči pred dejansko izročitvijo pisanja v hišni predalčnik.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik