Jedro

Za poziv sodišča stečajnemu upravitelju naj prevzame pravdo je mogoče šteti tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom z 18. 7. 2013 nadaljevalo postopek, ki je bil prekinjen 23. 10. 2012. Ugotovilo je, da je bil 18. 7. 2013 sprejet in objavljen sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, katerega sestavni del je končni seznam preizkušenih terjatev.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščenki iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP . V pritožbi ne prereka ugotovitve sodišča, da je tožnica v stečajnem postopku prijavila celotni znesek po tej pravdi, vključno s pripadki. Celotni znesek je bil priznan s strani stečajne upraviteljice. Ne prereka ugotovitve, da se je spor pričel pred pričetkom stečajnega postopka, tako da se glede nadaljevanja postopka uporabljajo določbe 301. člena ZFPPIPP. Prereka ugotovitev, da tožnica ni predlagala nadaljevanja postopka na podlagi tretjega oziroma sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Določba drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP ne omogoča oziroma ne dovoljuje sodišču ne da bi bil podan predlog iz sedmega odstavka tega člena izdaje izpodbijanega sklepa. Določbe 301. člena ZFPPIPP tvorijo zaključeno celoto, pri čemer drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP ne predstavlja samostojnega temelja, na podlagi katerega bi bilo mogoče nadaljevati postopek. Določba drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP določa zgolj (izključno) kdaj preneha razlog za prekinitev postopka ter eksistira zgolj v povezavi s preostalimi odstavki.

Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo tožeči stranki po pooblaščeni odvetniški družbi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi ne nasprotuje dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je spor pričel pred pričetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Tedaj je bil pravdni postopek prekinjen. Ne izpodbija tudi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil 18. 7. 2013 objavljen sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, katerega sestavni del je končni seznam preizkušenih terjatev. Izrecno ne prereka ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica v stečajnem postopku prijavila celoten sporni znesek v tej pravdi s pripadki in da je bil ta priznan s strani stečajne upraviteljice.

Z objavo sklepa o preizkusu terjatev je po drugem odstavku 301. člena ZFPPIPP prenehal razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Ta določba določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Obstoj pravočasnega upnikovega predloga za nadaljevanje postopka (po tretjem oziroma sedmem odstavku 301. člena ZFPPPIP) lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka. ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral določbe prvega odstavka 208. člena ZPP, ni je izključil (1). Po prvem odstavku 208. člena ZPP se postopek, ki je bil prekinjen iz razloga v 4. točki 205. člena ZPP (če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka), nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi naj to stori. Vrhovno sodišče RS je razlogovalo, da je za poziv sodišča stečajnemu upravitelju naj prevzame pravdo mogoče šteti tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka (2). Sodišče prve stopnje je (izpodbijani) sklep o nadaljevanju postopka vročilo obema strankama, torej tudi stečajni upraviteljici tožene stranke. Ta v pritožbi ne očita sodišču prve stopnje, da bi izdalo izpodbijani sklep pred potekom enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev, ko bi moral upnik predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, če bi bila prerekana njegova terjatev po tretjem odstavku 301. člena ZFPPIPP. Izpodbijana odločitev je zato pravilna.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje .

Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako: sklepi Vrhovnega sodišča III Ips 403/2010, VDSS Pdp 343/2013, VSC Cpg 259/2013, VSM I Cpg 315/2012, VSL I Cp 3362/2011. Op. št. (2): Tako: sklep II Ips 403/2010, 15. točka obrazložitve.