Jedro

Zakon ne vsebuje določila, da bi bila pogodba nična v primeru, da kreditodajalec slabo oceni kreditno sposobnost podeljevanja kreditov ali te sploh ne oceni. Če je ne oceni gre za prekršek, zaradi katerega je lahko kreditodajalcu izrečena sankcija v obliki globe ali pa mu lahko tržni inšpektor prepove sklepanje kreditnih pogodb in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 27337/2013 z dne 28. 3. 2013 v veljavi v delu, v katerem je tožencu naloženo plačilo 5592,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2013 dalje in za izvršilne stroške v višini 71,00 EUR. Odločilo je še, da je toženec dolžan povrniti tožnici stroške pravdnega postopka v znesku 226,00 EUR.

2. Toženec se je zoper sodbo sodišče prve stopnje pravočasno pritožil in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa sodbo spremeni. Navaja, da je bila limitna pogodba res sklenjena, za kar pa je kriva ravno tožnica, ki ni preverila kreditne sposobnosti toženca, kot to določa ZPotK-1 in mu brez vsakršnega zavarovanja odobrila kredit na podlagi njegove zaposlitve za nedoločen čas v banki. Gre za poslovno goljufijo, saj je bil toženec s strani tožnice namensko zaveden, ta mu je vsiljevala limit v višini 5-kratnika njegove neto plače, le 6 mesecev preden ga je odpustila iz delovnega razmerja iz poslovnih razlogov. Z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi prevzame tožnica tveganje neplačila, preide v rizično naložbo, katero pokrije sama, tožencu pa odpiše kredit. Kreditna pogodba je bila sklenjena pod minimalno zajamčeno plačo, zato za njen obstoj ni pravne podlage in je nična. Kreditna sposobnost je pogoj za nastanek pravnega posla med tožnico in tožencem, pravni temelj nastanka terjatve zato ni utemeljen.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dejanske podlage izpodbijane sodbe izhaja, da sta pravdni stranki sklenili na podlagi pogodbe o odprtju in vodenju transakcijskega računa z dne 20. 3. 2003 (v nadaljevanju pogodba o TRR) še pogodbo o izredni prekoračitvi sredstev na transakcijskem računu št. 000 (v nadaljevanju limitna pogodba) do zneska 4150,00 EUR za obdobje 364 dni, od 23. 2. 2011 do 22. 2. 2012. Z navedeno limitno pogodbo sta se stranki dogovorili o plačilnem prometu in pogojih poslovanja, kot izhajajo iz splošnih pogojev za opravljanje plačilnih storitev fizične osebe. Ti v sedmem odstavku 11. člena določajo, da lahko banka odstopi od pogodbe s 15-dnevnim odpovednim rokom, če uporabnik krši določila splošnih pogojev ali pogodbe o opravljanju plačilnih storitev, če uporabnik ob sklenitvi pogodbe posreduje napačne, neresnične in zavajajoče podatke, če je pri svojem poslovanju kršil zakonodajo, kakor tudi zaradi neskladja uporabnikovega poslovanja s pravili skladnosti poslovanja banke. Tožnica je odpovedala tožencu pogodbo o TRR, ker ta po prenehanju limitne pogodbe, ki je bila sklenjena za določen čas, ni poravnal negativnega stanja na TRR. Predmet tožbenega zahtevka je bilo plačilo zneska 5592,02 EUR, kolikor znaša negativno stanje na njegovem računu TRR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas do 28.2.2013. 6. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ima odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na transakcijskem računu značaj potrošniške kreditne pogodbe. Za tovrstne pogodbe se uporablja Zakon o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77-3275/2011 z dne 3.10.2011, v nadaljevanju ZPotK-1), ki mdr. v 8. členu določa, da mora dajalec kredita še pred sklenitvijo kreditne pogodbe oceniti kreditno sposobnost potrošnika. ZPotK-1 v prvem odstavku 27. člena določa, da so pogodbene določbe, ki so v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika, nične. Zakon ne vsebuje določila, da bi bila pogodba nična v primeru, da kreditodajalec slabo oceni kreditno sposobnost podeljevanja kreditov ali te sploh ne oceni. Če je ne oceni, gre za prekršek, zaradi katerega je lahko kreditodajalcu izrečena sankcija v obliki globe (39. člen ZPotK-1) ali pa mu lahko tržni inšpektor prepove sklepanje kreditnih pogodb in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (1. točka sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1).

7. Zakon tudi ne določa meril za oceno kreditne sposobnosti. Svoji dolžnosti kreditodajalec zadosti, če si priskrbi informacije o potrošnikovih prejemkih in premoženjskem stanju, merila za oceno pa določi sam. Prav tako ne vsebuje nobene določbe, ki bi predpisovala minimalno zajamčeno plačo kot merilo pri oceni kreditne sposobnosti. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi bila sklenjena pogodba pod minimalno zajamčeno plačo in da to vpliva na njeno veljavnost. Prav tako je zmoten pritožbeni očitek, da je kreditna sposobnost pogoj za nastanek pravnega posla med strankama. Kreditna sposobnost, ki jo mora preveriti kreditodajalec, ni del same kreditne pogodbe, ampak predstavlja fazo pred sklenitvijo pogodbe, kjer morajo biti zaradi varstva potrošnikov izpeljani ustrezni postopki za oceno kreditne sposobnosti. Tudi tveganost kreditne pogodbe, ki je običajno pri teh vrstah pogodb vedno prisotna, ne vpliva na njeno veljavnost. 8. Pritožbeni očitki, da je za nastanek kreditne pogodbe kriva tožnica, da je ta storila poslovno goljufijo, ker je tožencu z internimi oglasi vsiljevala kredit v višini petkratnika njegove neto plače in ga silila v sklenitev pogodbe, so neutemeljeni. Za nastanek pogodbe je potrebno soglasje volj obeh pogodbenih strank. Da je soglasje za nastanek te pogodbe obstajalo, ni sporno. Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Nelogičen in zato neutemeljen je toženčev očitek, da ga je tožnica napeljevala k sklenitvi pogodbe, nato pa ga je odpustila. Pogodbeni interes kreditodajalca je, da dobi kredit vrnjen skupaj s civilnimi plodovi oziroma pogodbenimi obrestmi. Toženec pa tudi nikoli ni uveljavljal neveljavnosti pogodbe (oblikovalni nasprotni zahtevek) zaradi napak volje pri njeni sklenitvi.

9. Po določbi 6. člen OZ morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskega razmerja. Udeleženci v obligacijskem razmerju so dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (prvi odstavek 9. člena OZ). Toženec je sklenil s tožnico pogodbo o limitu, na podlagi te pa koristil kredit v višini odobrene prekoračitve limita na transakcijskem računu za omejeno obdobje 364 dni. Po izteku veljavnosti limitne pogodbe je bil toženec dolžan izpolniti svoje obveznosti, ki jih je s to pogodbo prevzel in tožnici vrniti svoj dolg iz pogodbe. Ker svoje obveznosti niti po zapadlosti ni poravnal, mu je toženka odpovedala pogodbo o TRR. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je toženec tožnici dolžan plačati 5.592,02 EUR, kolikor je znašalo negativno stanje na njegovem TRR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani (350. člen ZPP), je treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).