Jedro

V skladu z drugim odstavkom 280. člena ZPP je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila, navedeno določilo pa velja za določitev vseh narokov, torej tudi drugega in vseh nadaljnjih, kakor tudi za njihovo (tudi večkratno) preložitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo na podlagi odpovedi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi izplačila 16.947,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 06.03.2008 dalje do plačila in povrnitve pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obresti od izdaje sodbe sodišča prve stopnje.

Zoper navedeno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) po pooblaščenki pravočasno vložil pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov v skladu s prvim odstavkom 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi zato, ker ni upoštevalo opravičila njegove pooblaščenke z dne 09.02.2010 ter zato štelo, da njegova pooblaščenka svoje odsotnosti z naroka, določenega za dne 09.02.2010, ni opravičila. V zvezi s tem pojasni, da je bila njegova pooblaščenka od dne 05.02. do vključno 09.02.2010 na obisku pri svojih starših v Prlekiji na naslovu, kjer je nepričakovano zbolela, bolezen pa je bila najverjetneje reakcija na prejšnji dogodek, zaradi katerega je prišlo do preložitve naroka za glavno obravnavo z dne 28.01.2010. Zaradi bolezni je bila v tako slabem stanju, da ni bila sposobna za vožnjo na glavno obravnavo, iz kraja, v katerem se je nahajala, pa ni bilo neposredne avtobusne ali vlakovne povezave. Za vse te navedbe lahko v spis predloži pisno izjavo pooblaščenkine mame. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje, čeprav je bilo seznanjeno s smrtjo ožjega družinskega člana njegove pooblaščenke, glavno obravnavo razpisalo že 12 dni po tem tragičnem dogodku. Pri tem opozori na določilo drugega odstavka 280. člena ZPP, ki ga sodišče prve stopnje po njegovem mnenju ni upoštevalo. V zvezi s tem tudi pojasni, da je njegova pooblaščenka vabilo na narok, razpisan za dne 09.02.2010, prejela dne 01.02.2010, sam pa vabila za ta narok sploh ni prejel. Meni, da mu je bila s takšnim ravnanjem sodišča prve stopnje odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, saj mu ni bilo zagotovljeno najmanj 15 dnevno obdobje med prejemom vabila in obravnavo. Bistvo pravočasnega prejema vabila je namreč v tem, da se stranka lahko pripravi na obravnavo, tako da lahko svoje pravice uveljavlja z ustreznimi procesnimi dejanji. Gre za temeljno pravico v pravdnem postopku, ki stranki, ki stranki ne sme biti kršena. Tako je sodišče prve stopnje s tem, ko je izdalo izpodbijano sodbo, storilo (absolutno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ugodi njegovi pritožbi in razveljavi navedeno sodbo ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pritožbeni stroški pa so nadaljnji stroški postopka.

Tožena stranka ni podala odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

V zvezi z uveljavljenimi pritožbenimi razlogi pritožnik v okviru pritožbenih navedb izrecno uveljavlja le (absolutno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

K temu je potrebno še dodati, da pritožbeno sodišče ni upoštevalo njegovih pritožbenih navedb in dokaznega predloga, ki se nanašajo na predlog pooblaščenke in opravičljiv razlog za preklic in preložitev naroka za glavno obravnavo z dne 09.02.2010, saj predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP, pri čemer pritožnik niti ne navede, zakaj teh navedb pooblaščenka ni podala ter dokazov v zvezi s temi navedbami predložila sodišču prve stopnje že v predlogu za preložitev glavne obravnave z dne 09.02.2009 (list. št. 29).

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje določilo prvi narok za glavno obravnavo na dne 28.01.2010 ob 11.00 uri (list. št. 26 sodnega spisa). Tožniku je bilo vabilo nanj vročeno dne 08.01.2010, njegovi pooblaščenki pa dne 05.01.2010 (vročilnici na list. št. 26). Tožnikova pooblaščenka je dne 27.01.2010 ob 11.58 uri sodišču prve stopnje po faksu posredovala predlog za preklic in preložitev navedenega naroka, zaradi smrti ožjega družinskega člana, ter še navedla, da tožnik odklanja nadomestnega odvetnika (list. št. 27). Sodišče prve stopnje je prvi narok za glavno obravnavo iz tega razloga preklicalo in preložilo na dne 09.02.2010 ob 11.00 uri. Po podatkih iz spisa je tudi razvidno, da je bilo obvestilo o preklicu naroka z dne 27.01.2010 pooblaščenki tožene stranke vročeno še istega dne po faksu, dne 01.02.2010 pa še po pošti. Hkrati z navedenim obvestilom je sodišče prve stopnje tudi pozvalo pooblaščenko tožnika, da o preklicu prvega naroka in njegovi preložitvi na 09.02.2010 obvesti tožnika, ter zagotovi njegovo prisotnost na tem naroku, saj zaradi kratkega roka preložitve naroka vabilo zanj ne bi bilo izkazano (list. št. 28).

Tožnikova pooblaščenka je dne 09.02.2010 sodišču prve stopnje po faksu ob 08.23 uri posredovala nov predlog za preklic in preložitev prvega naroka za glavno obravnavo, razpisanega na isti dan, ko je vložila ta predlog, v njem pa navedla, da je zbolela, ter v zvezi s tem navajala vročino, kašelj in drisko, zaradi česar se naroka ne more udeležiti, in da bo po potrebi priložila tudi zdravniško potrdilo. Kljub njenemu predlogu za ponovno preložitev prvega naroka iz navedenega razloga je sodišče prve stopnje opravilo glavno obravnavo na naroku, določenem na dne 09.02.2010, na katerega pa tudi tožnik ni osebno pristopil, zadevo zaključilo in izdalo sodbo na podlagi odpovedi v skladu s prvim odstavkom 282. člena ZPP, kar je tudi predlagala tožena stranka.

Najprej je potrebno v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 115. člena ZPP pojasniti, da sodišče lahko preloži narok le izjemoma, in sicer: če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. V primeru, da se strankin pooblaščenec ne more udeležiti naroka za glavno obravnavo zaradi bolezni in iz tega razloga predlaga njegov preklic in preložitev na drug termin, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen nenadna in nepredvidljiva, ter mu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer mora sodišču istočasno tudi predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. V kolikor sodišče narok preloži, takoj naznani kraj in čas novega naroka ter o tem obvesti pravdne stranke, v nasprotnem primeru pa narok opravi, pri čemer lahko na njem glavno obravnavo tudi zaključi, če so za to izpolnjeni določeni pogoji. V skladu z navedenim sodišče prve stopnje drugemu predlogu za preložitev naroka tožnikove pooblaščenke ni moglo ugoditi, ker za sicer v njem naveden opravičljiv razlog, ki že „po naravi stvari“ onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, ni predložila ustreznega listinskega dokaza.

V skladu z drugim odstavkom 280. člena ZPP je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila, navedeno določilo pa velja za določitev vseh narokov, torej tudi drugega in vseh nadaljnjih, kakor tudi za njihovo (tudi večkratno) preložitev. Pri tem je potrebno še upoštevati prvi odstavek 137. člena ZPP, ki določa, da kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, in ne neposredno stranki, razen če je v ZPP določeno drugače. Navedeno določilo velja za primere, ko je stranka fizična oseba, vročitev (samo) stranki neposredno v takem primeru pa ne bi bila veljavno opravljena in bi pomenila (absolutno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi z vabilom na prvi narok za glavno obravnavo in na narok, na katerem se bo izvedel dokaz z zaslišanjem strank, vsebuje ZPP še posebna določila, in sicer: vabilo stranki na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni razpisan, se stranki vroči osebno, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141. a členom ZPP (prvi odstavek 142. člena ZPP), prav tako pa tudi, če je pisanje vročeno njenemu pooblaščencu (sedmi odstavek 142. člena ZPP). Tudi vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, se vroči osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko (prvi odstavek 261. člena ZPP). Toda če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vabilo na narok, na katerem se izvede tak dokaz stranki vročeno osebno, če je vročeno njenemu pooblaščencu (drugi odstavek 261. člena ZPP).

Pritožnikove navedbe, da mu vabilo na narok, določen za dne 09.02.010 sploh ni bilo vročeno, glede na obrazloženo niso utemeljene, saj je bilo obvestilo o preklicu prvega naroka z dne 27.01.2010, na katerem bi se naj izvedel dokaz z zaslišanjem strank, in o njegovi preložitvi na dan 09.02.2010 pravilno vročeno njegovi pooblaščenki, pri čemer je tožnikova pooblaščenka prejela navedeno obvestilo skupaj z že navedenim pozivom, da o vsem tem obvesti še tožnika, še istega dne po faksu, dne 01.02.2010 pa še po pošti.

Držijo pa njegove nadaljnje pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje pri določitvi novega termina za izvedbo prvega naroka za glavno obravnavo v tej pravdni zadevi ni upoštevalo določila drugega odstavka 280. člena ZPP, po katerem je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane stranki za pripravo nanj najmanj 15 dni od vročitve vabila. V zvezi z opisanim nepravilnim in s tem tudi nezakonitim postopanjem sodišča prve stopnje pritožnik utemeljeno opozarja, da mu je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, še posebej glede na posledice, ki lahko nastanejo zaradi izostanka strank na prvem ali kasnejšem naroku za glavno obravnavo (282. člen ZPP), in z vidika podajanja pravočasnih ter dovolj opredeljenih navedb (286. člen, 286.a člen in 286.b člen ZPP). Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje s tem storilo (absolutno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar uveljavlja tudi tožnik.

Ugotovljene bistvene kršitve drugače kot z razveljavitvijo izpodbijane sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ni mogoče odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). Zaradi razveljavitve odločitve sodišča prve stopnje o glavni stvari je bilo potrebno tudi razveljaviti odločitev o stroških pravdnega postopka, saj bo pravdni uspeh znan šele s končno odločbo.

O zahtevi za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.