Jedro

Upoštevati je treba, da je pogoj za vključitev zunanjega kvalificiranega uporabnika v varnostno shemo e-sodstvo prva registracija kvalificiranega uporabnika, za vključitev v varnostno shemo pa mora imeti oseba kvalificirano potrdilo. Če pa se v varnostno shemo vključuje kot profesionalni uporabnik ali uporabnik - stranka, mora imeti tudi varen elektronski predal. Ko se zunanji kvalificirani uporabnik registrira v varnostni shemi e-sodstvo, informacijski sistem sodstva razpolaga s podatkom o njegovem varnem elektronskem predalu in zato vsa vročanja v postopkih izvršbe samodejno potekajo po varni elektronski poti na naslov, ki ga je zunanji kvalificirani uporabnik sporočil ob registraciji v portal e-sodstvo. Ker je dolžnikov pooblaščenec varen elektronski predal odprl in ga tudi registriral v sistemu e-sodstvo, ga je profesionalna skrbnost zavezovala k temu, da tudi redno preverja njegovo vsebino, enako kot je dolžan preverjati pošto, ki prispe v fizični obliki. Zahteva po skrbnosti pri poslovanju z varnim elektronskim predalom ne pomeni neenakega obravnavanja v primerjavi z odvetniki, ki še niso odprli varnih elektronskih predalov, saj gre za različni skupini uporabnikov in za različno procesno situacijo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje: - v I. točki izreka spremeni tako, da se predlog dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi VL 55762/2015 z dne 14. 5. 2015 in sklepa o ugovoru VL 55762/2015 z dne 2. 7. 2015 zavrne, - v II. točki izreka pa razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izreklo: pod I. točko izreka, da se predlogu dolžnika ugodi ter se potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi VL 55762/2015 z dne 14. 5. 2015 in sklepa o ugovoru VL 55762/2015 z dne 2. 7. 2015 razveljavi ter pod II. točko izreka, da upnik sam trpi stroške vlog z dne 10. 9. 2015 in 14. 9. 2015. Na podlagi navedb v dolžnikovih vlogah z dne 4. 9. 2015 in 7. 9. 2015 je ugotovilo, da vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za postopek z ugovorom zoper sklep o izvršbi z dne 3. 6. 2015 in sklepa o ugovoru z dne 2. 7. 2015 v varni elektronski predal dolžnikovega pooblaščenca ni mogoče šteti za veljavni, ker je dolžnikov pooblaščenec izkazal, da v času vročanja ni imel dostopa do varnega elektronskega predala in je bil ta neuporaben, prav tako pa s strani skrbnika portala oziroma skrbnika varnih elektronskih predalov ni prejel obvestila o prispeli pošiljki v varni elektronski predal, ki bi mu jo moral skrbnik poslati na njegov zasebni elektronski naslov.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se pritožuje upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopku izvršbe in zavarovanja uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo predloge in zahtevke dolžnika v vlogah z dne 4. 9. 2015 in 7. 9. 2015, ker dolžnik v njih ni predlagal razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru, temveč razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 1. 9. 2015. Njegove navedbe v vlogah z dne 10. 9. in 14. 9. 2015 je sodišče prve stopnje strnilo v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, pri čemer pa ni odgovorilo niti na njegove navedbe, povzete v teh dveh točkah obrazložitve izpodbijanega sklepa, niti na njegove številne druge navedbe, dokaze in dokazne predloge. Ponovno uveljavlja ugovor nepristojnosti sodišča prve stopnje za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ter ugovor prekluzije zaradi prepozno vloženega predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, saj je ta bil poslan na nepristojno sodišče in pristojnemu sodišču ni prispel v roku. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je za neuporabnost varnega elektronskega predala, ki ga je imel odprtega dolžnikov pooblaščenec v času vročanja plačilnega naloga za plačilo sodne takse in sklepa o ugovoru krivo, samo, ker dolžnikovemu pooblaščencu dalj časa po odprtju tega predala ni vročalo nobenih pošiljk, niti ni Pošta Slovenije kot skrbnik varnega elektronskega predala dolžnikovega pooblaščenca dolžnikovega pooblaščenca obvestila na sekundarni elektronski naslov o prispetju pošiljke v varni elektronski predal, ker gre pri tem le za dodatno storitev Pošte Slovenije. Odgovornost za to, da se dolžnikov pooblaščenec ni pravočasno seznanil z vročitvijo plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi in s sklepom o ugovoru z dne 2. 7. 2015, pripisuje dolžnikovemu pooblaščencu, ki kljub temu, da ga je Odvetniška zbornica Slovenije obvestila, da je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena odredba o začetku vročanja v varne elektronske predale odvetnikom in izvršiteljem v izvršilnih postopkih ter postopkih zavarovanja, ki poteka že od 10. 2. 2014, ni poskrbel za podaljšanje svojega kvalificiranega digitalnega potrdila, s katerim bi mu bil ponovno omogočen dostop do varnega elektronskega predala, ki pa bi ga tudi sicer moral redno pregledovati.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodoma je treba poudariti, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo upnikova ugovora o njegovi nepristojnosti za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ter prekluzije oziroma zamude pri vložitvi tega predloga, ki ju je upnik uveljavil v svojih vlogah z dne 10. 9. in 14. 9. 2015. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da je sicer res v skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZIZ za razveljavitev neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti pristojno sodišče, ki je takšno potrdilo izdalo, vendar pa je ureditev pristojnosti (iz drugega odstavka 42. člena ZIZ) drugačna v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem je po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. To izjemo izrecno določa tretji odstavek 40.c člena ZIZ. V zvezi z ugovorom prekluzije pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da rok za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ni predpisan in ga je možno vložiti vse do konca postopka, saj ga lahko sodišče kadarkoli med postopkom razveljavi tudi po uradni dolžnosti, če ugotovi, da je neutemeljeno izdano. Zato so pritožbene navedbe, v katerih upnik ponavlja ugovor krajevne nepristojnosti sodišča prve stopnje in ugovor prekluzije neutemeljene.

5. Prav tako ni mogoče soglašati s pritožbenim stališčem upnika, da dolžnik s tem, ko je navedel, da predlaga razveljavitev potrdila o pravnomočnosti z dne 1. 9. 2015, sploh ni predlagal razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 14. 5. 2015 in sklepa o ugovoru z dne 2. 7. 2015. V spisovnem gradivu je obvestilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ki ga je Okrajno sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL) izdal 1. 9. 2015. Čeprav se listina imenuje “Obvestilo”, pa po svoji vsebini predstavlja potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in ker je pogoj za nastop pravnomočnosti sklepa o izvršbi tudi pravnomočnost sklepa o ugovoru, to obvestilo potrjuje, da sta postala pravnomočna tako sklep o izvršbi z dne 14. 5. 2015, kot tudi sklep o ugovoru z dne 2. 7. 2015. Zato so tudi te pritožbene navedbe upnika neutemeljene.

6. Tudi s pritožbenimi očitki upnika, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni odgovorilo na njegove obsežne navedbe v vlogah z dne 10. 9. in 14. 9. 2015, ni mogoče soglašati. Čeprav je sodišče prve stopnje vsebino res obsežnih vlog upnika povzelo v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in se v tej obrazložitvi ni posebej opredeljevalo do vsake trditve upnika, je z razlogi, ki jih je navedlo kot odločilne za ugoditev predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti izpodbijanega sklepa o izvršbi, vendarle odgovorilo tudi na upnikove navedbe v omenjenih vlogah, in sicer s tem, ko je kljub upnikovim utemeljevanjem, da je vročitev s fikcijo v varni elektronski predal pravilna in veljavna, zavzelo nasprotno stališče in pri tem izpostavilo določene okoliščine, ki naj bi njegovo stališče utemeljevale. Tako tudi pritožbeni očitki upnika o absolutnih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih navedb, niso utemeljeni.

7. Utemeljena pa je pritožbena graja upnika sodišča prve stopnje o zmotni uporabi materialnega prava, do katere je prišlo zaradi upoštevanja določenih okoliščin konkretnega primera, ki po mnenju pritožbenega sodišča za odločitev o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti niso pravno relevantne.

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je mogoče povzeti naslednje, po mnenju pritožbenega sodišča, odločilne ugotovitve: - dolžnik je po prejemu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po pooblaščencu vložil ugovor zoper njega pri Okrajnem sodišču v Ljubljani - COVL, in sicer v pisni, ne pa v elektronski obliki; - Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL je dolžnikovemu pooblaščencu poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po elektronski poti v njegov varni elektronski predal; - dolžnikov pooblaščenec pisanja v varnem elektronskem predalu ni prevzel v 15- dnevnem roku, kot je bil opozorjen v obvestilu, ki mu je prav tako bilo puščeno v varnem elektronskem predalu, zato je nastopila fikcija vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse z dne 3. 6. 2015; - ker dolžnikov pooblaščenec s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse ni bil seznanjen, sodna taksa ni bila plačana v roku in je zato Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL 2. 7. 2015 izdalo sklep, s katerim je izreklo, da se šteje, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi umaknjen; - tudi ta sklep je Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL vročalo dolžnikovemu pooblaščencu v varni elektronski predal in tudi ta sklep je bil dolžnikovemu pooblaščencu vročen s fikcijo vročitve po sedmem odstavku 141.a člena ZPP; - ker tudi zoper ta sklep, s katerim se dolžnikov pooblaščenec dejansko ni seznanil, dolžnik ni vložil pritožbe, je postal pravnomočen in je Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL 1. 9. 2015 izdalo obvestilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ter ga poslalo Okrajnemu sodišču v Celju ter bankam v izvršitev; - dolžnikov pooblaščenec je po obvestilu dolžnika, da ima blokirane transakcijske račune, opravil poizvedbe pri Okrajnem sodišču v Celju in je tako šele po opravljenih poizvedbah 3. 9. 2015 izvedel, da mu je Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL vsa pisanja vročalo v varni elektronski predal; - dolžnikov pooblaščenec je varni elektronski predal odprl pri ..., ki je eden izmed dveh ponudnikov storitve varnih elektronskih predalov, in sicer že 17. 8. 2011, ter skrbniku portala pri tem posredoval elektronski naslov i@... kot sekundarni elektronski naslov za obveščanje o prispelih pošiljkah v varni elektronski predal; - 19. 9. 2011 je dolžnikov pooblaščenec podal prijavo za odprtje varnega elektronskega predala za podružnico Celje in kot skrbnika določil G. B., z novim elektronskim naslovom g.b@...

- 3. 1. 2013 je bil predal za G. B. ukinjen, kljub temu pa je skrbnik portala kot sekundarni naslov za obveščanje o prispelih pošiljkah v varni elektronski predal pustil naslov g.b@..., kamor je tudi pošiljal obvestila o prispelih pošiljkah v varni elektronski predal, zaradi česar dolžnikov pooblaščenec, ki uporablja elektronski naslov i@... nikoli ni dobil nobenega obvestila o aktivnostih v varnem elektronskem predalu; - že od 23. 11. 2014 dalje pa dolžnikov pooblaščenec nima več dostopa do varnega elektronskega predala, saj mu je poteklo kvalificirano digitalno potrdilo in je zato postal varen elektronski predal zanj neuporaben.

9. Glede na izpostavljena odločilna dejstva je sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno definiralo sporno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o predlogu dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, in sicer: ali je na podlagi takšnega načina vročanja dejansko nastopila fikcija vročitve iz sedmega odstavka 141.a člena ZPP, oziroma ali jo dolžnik lahko uspešno izpodbije, ker je bil varen elektronski predal njegovega pooblaščenca neuporaben, oziroma dolžnikov pooblaščenec ni imel do njega urejenega dostopa. Toda sodišče prve stopnje je na to vprašanje napačno odgovorilo, saj je pri odločanju upoštevalo okoliščine, ki za presojo pravilnosti vročitve niso relevantne.

10. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, predstavljajo pravno podlago za vročanje po varni elektronski poti določbe 132. člena v zvezi s 141.a členom ZPP ter 24.-28. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Ur. l. RS, št. 64/2010, 23/2011 in 67/2015). Prvi odstavek 132. člena ZPP tako določa, da se pisanja vročajo po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom. V skladu s sedmim odstavkom tega člena se ne glede na četrti odstavek istega člena (ta določa, da lahko stranka sodišču sporoči, da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal, katerega naslov navede v vlogi, da je navedeni naslov varnega poštnega predala enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedeža stranke in da se v primeru, če stranka pisanje pošlje po varni elektronski poti, šteje, dokler ne sporoči drugače, da želi vročanje po varni elektronski poti) državnim organom, odvetnikom, notarjem, izvršiteljem, sodnim izvedencem, sodnim cenilcem, sodnim tolmačem, stečajnim upraviteljem in drugim osebam oziroma organom, pri katerih se zaradi njihove narave dela lahko domneva večja zanesljivost, vedno vroča po elektronski poti v varen poštni predal. Osmi odstavek 132. člena ZPP pa določa, da seznam oseb in organov iz prejšnjega odstavka določi in objavi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svoji spletni strani, da morajo osebe in organi iz seznama odpreti varen poštni predal in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije sporočiti naslov in vsakokratno spremembo naslova varnega poštnega predala ter da se za uradni naslov varnega poštnega predala iz prejšnjega odstavka šteje naslov, ki je objavljen na seznamu.

11. Izvedbo elektronskega vročanja ureja 141.a člen ZPP, ki v tretjem odstavku določa, da se po varni elektronski poti vročitev pisanja opravi po informacijskem sistemu, s posredovanjem organizacije, ki opravlja dejavnost elektronskega vročanja. Četrti odstavek istega člena določa, da informacijski sistem samodejno pošlje naslovniku v njegov varni poštni predal pisanje, ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, ker sicer nastopijo posledice iz sedmega odstavka tega člena. V skladu s petim odstavkom 141.a člena ZPP pa informacijski sistem istočasno z vročitvijo pisanja po prejšnjem odstavku naslovniku, ki je sodišču sporočil elektronski naslov, pošlje samodejno na elektronski naslov tudi informativno sporočilo, v katerem je navedeno, da je v informacijskem sistemu pisanje, ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo poslano v njegov varni poštni predal. V sporočilu se naslovnika izrecno opozori na pravne posledice iz sedmega odstavka tega člena. Ta pa določa, da vročitev po varni elektronski poti velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame pisanje, če pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Po poteku 15-dnevnega roka informacijski sistem pisanje izbriše in pošlje naslovniku in sodišču elektronsko sporočilo, da je pisanje izbrisano iz informacijskega sistema in ga naslovnik lahko prevzame pri sodišču, ki je odredilo vročitev. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (PEPCSP) v 26. členu določa, da mora informacijski sistem za varno elektronsko vročanje elektronsko pošiljko poslati naslovniku v varen elektronski predal skupaj z elektronskim obvestilom o prispeli elektronski pošiljki, ki mora vsebovati podatke o sodišču (pošiljatelju) in besedilo z vsebino, predpisano v 2. točki drugega odstavka 26. člena PEPCSP. Naslovnik prevzame elektronsko pošiljko iz informacijskega sistema za varno elektronsko vročanje tako, da z uporabo kvalificiranega potrdila dokaže svojo istovetnost, presname elektronski dokument in elektronsko podpiše vročilnico s svojim varnim elektronskim podpisom (27. člen PEPCSP). V skladu z 28. členom PEPCSP mora informacijski sistem za varno elektronsko vročanje, če naslovnik elektronske pošiljke ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo o prispeli elektronski pošiljki, naslednji dan po poteku tega roka informacijskemu sistemu e-sodstvo poslati sporočilo s potrdilom o opravljeni elektronski vročitvi na podlagi fikcije, ki mora vsebovati podatke o sodišču (pošiljatelju), podatke o naslovniku in besedilo z vsebino, predpisano v 3. točki drugega odstavka 28. člena PEPCSP.

12. Iz povzetih pravil, ki določajo elektronsko vročanje po varni elektronski poti, je tako mogoče povzeti, da je pogoj za veljavnost vročitve s fikcijo na podlagi sedmega odstavka 141.a člena ZPP, ko gre za osebe iz sedmega odstavka 132. člena ZPP: 1. odprt varen elektronski predal, o katerem je obveščeno Vrhovno sodišče Republike Slovenije, 2. obvestilo o prispeli elektronski pošiljki z vsebino iz 2. točke drugega odstavka 26. člena PEPCSP, ki mora biti puščeno v varnem elektronskem predalu naslovnika, 3. obvestilo sodišču o neprevzemu pisanja iz varnega elektronskega predala in 4. obvestilo naslovniku, da je bilo pisanje izbrisano in da ga lahko prevzame pri sodišču, ki je odredilo vročitev.

13. Tudi sodišče prve stopnje je samo v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da bi ob dosledni izpeljavi določb, ki urejajo vročanje po varni elektronski poti, fikcija vročitve v obravnavani zadevi dejansko nastopila, v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pa tudi, da pravna ureditev vročanja po elektronski poti ne predvideva posebnega obveščanja naslovnika na sekundarni elektronski naslov, temveč mora biti obvestilo iz 26. člena PEPCSP puščeno v naslovnikovem varnem elektronskem predalu, kar zadošča za veljavnost vročitve po elektronski poti. Vendar pa je sodišče prve stopnje v zvezi s takšnim vročanjem upoštevalo: 1. da predpis 141.a člena ZPP, ki je bil noveliran z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (ZPP-C) že leta 2007, do sedaj ni bil v celoti izpeljan in se je v številnih izvršilnih zadevah izkazalo, da mnogo odvetnikov nima odprtega varnega elektronskega predala ter se jim še vedno vroča po navadni poti; 2. da odvetnike, ki niso upoštevali zakonske zaveze iz osmega odstavka 132. člena ZPP, da morajo odpreti varen elektronski predal, v praksi niso zadele nobene posledice; 3. da ni Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svoji spletni strani nikoli objavilo poimenskega seznama varnih elektronskih predalov, kot bi to moralo storiti po osmem odstavku 132. člena ZPP, niti tega ni storila Odvetniška zbornica Slovenije, ki je na spletni strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije določena za administratorja uporabniške skupine zunanjih kvalificiranih uporabnikov - odvetnikov; 4. da ob pomanjkanju deklaracije naslovov varnih elektronskih predalov ni mogoče šteti kateregakoli naslova varnega elektronskega predala za uradni naslov, še zlasti, če odvetnik izkaže, da je bil varni elektronski predal neuporaben in da do njega ni imel dostopa (kar je primerjalo s klasičnim vročanjem, ki se opravi na kraju dejanskega bivanja v primeru fizičnih oseb oziroma na naslovu, na katerem ima pravna oseba prijavljen sedež v poslovnem registru Slovenije v primeru pravnih oseb); 5. da dolžnikovemu pooblaščencu glede na večletno nevročanje v varni elektronski predal in dejstvo, da se odvetnikom v izvršilnih postopkih še vedno vroča po navadni poti, ni mogoče očitati malomarnosti, ko je več let po nevročanju v varni elektronski predal opustil njegovo “ažuriranje”, zaradi česa je ta postal neuporaben; 6. da nekateri odvetniki kljub temu, da jih je Odvetniška zbornica Slovenije obvestila oziroma opozorila na objavo odredbe Ministra za pravosodje, da se odvetnikom in izvršiteljem v postopkih izvršbe in postopkih zavarovanja od 10. 2. 2014 vroča po elektronski poti, od 1. 7. 2014 pa je mogoče vročanje po elektronski poti tudi za druge uporabnike, še vedno niso odprli varnih elektronskih predalov, pa to ne vpliva na način vročanja; 7. da dolžnikov pooblaščenec ni bil obveščen o prispeli sodni pošiljki v varni elektronski predal s prejemom sporočila na njegov sekundarni elektronski naslov, kot je to bilo dogovorjeno ob odprtju varnega elektronskega predala s skrbnikom portala ..., saj je zaradi dejstva, da je naročil to dodatno storitev obveščanja, upravičeno pričakoval, da bo v primeru prispele sodne pošiljke v varni elektronski predal o tem prejel obvestilo na službeno elektronsko pošto in če bi kljub temu moral vsakodnevno preverjati vsebino varnega elektronskega predala, bi ta storitev postala brezpredmetna (skrbnik portala ... je namreč kljub temu, da je bil predal za naslov G. B. ukinjen, še vedno pošiljal obvestila o prispelih pošiljkah v varni elektronski predal dolžnikovemu pooblaščencu na ta elektronski naslov). Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje prišlo do zaključka, da ga dolžnik utemeljeno opozarja, da mu sklep o ugovoru z dne 2. 7. 2015 ni bil pravilno vročen in da je bilo nesporno ugotovljeno, da njegov pooblaščenec ni bil obveščen o prispeli sodni pošiljki, ker je bilo obvestilo o prispeli pošiljki v varni elektronski predal poslano na neobstoječ (sekundarni) elektronski naslov, pisanje skupaj z obvestilom pa mu je bilo puščeno v neveljavnem varnem elektronskem predalu, ki ga ni mogoče šteti kot uradni naslov dolžnikovega pooblaščenca, zaradi česar fikcija vročitve sklepa o ugovoru ni mogla nastopiti oziroma vročitev v neveljaven varni elektronski predal ni veljavna.

14. Čeprav je res, da se v praksi v zvezi z vročanjem po elektronski poti pojavljajo določene težave in da ni Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svoji spletni strani objavilo poimenskega seznama oseb, ki morajo imeti odprt varen elektronski predal ter naslove njihovih varnih elektronskih predalov, kot mu to nalaga osmi odstavek 132. člena ZPP, na podlagi tega ni mogoče šteti, da vročitev v obravnavani zadevi ni pravilna. Upoštevati je namreč treba, da je pogoj za vključitev zunanjega kvalificiranega uporabnika v varnostno shemo e-sodstvo prva registracija kvalificiranega uporabnika, za vključitev v varnostno shemo pa mora imeti oseba kvalificirano potrdilo. Če pa se v varnostno shemo vključuje kot profesionalni uporabnik ali uporabnik - stranka, mora imeti tudi varen elektronski predal (glej Uporabniška navodila za upravljanje pooblastil zunanjih kvalificiranih uporabnikov v varnostni shemi portala e-sodstvo, verzija 1, objavljeno na spletni strani https://evlozisce.sodisce.si/, pod povezavo Navodila za kvalificirane uporabnike in zunanje administratorje, stran 12). Ko se torej zunanji kvalificirani uporabnik registrira v varnostni shemi e-sodstvo, informacijski sistem sodstva razpolaga s podatkom o njegovem varnem elektronskem predalu in zato vsa vročanja v postopkih izvršbe samodejno potekajo po varni elektronski poti na naslov, ki ga je zunanji kvalificirani uporabnik sporočil ob registraciji v portal e-sodstvo. Zato je objava seznama uradnih varnih elektronskih predalov oseb iz osmega odstavka 132. člena ZPP za veljavnost vročanja nerelevantna. Sicer pa ni dolžnikov pooblaščenec nikoli zatrjeval, da naj bi mu bila pisanja po elektronski poti poslana v napačen varen elektronski predal ali da varen elektronski predal, v katerega sta bila poslana plačilni nalog z dne 3. 6. 2015 in sklep o ugovoru z dne 2. 7. 2015 ne pripada njemu. Tudi sicer bi stališče sodišča prve stopnje, da vročitev s fikcijo ne more biti veljavna, ker Vrhovno sodišče Republike Slovenije na spletnih straneh še ni objavilo poimenskega seznama varnih elektronskih predalov, postavilo pod vprašaj vse vročitve, opravljene po elektronski poti, čeprav so pri tem bile dosledno spoštovane ustrezne določbe o načinu vročanja.

15. Tudi dejstvo, da nekateri odvetniki niso odprli varnih elektronskih predalov in da se jim zato vroča na klasičen način v fizični obliki, kar pomeni, da jih ne zadenejo nobene posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti, ne more biti razlog, da bi vročitev v tej zadevi šteli za neveljavno. Ker je dolžnikov pooblaščenec varen elektronski predal odprl in ga tudi registriral v sistemu e-sodstvo, ga je profesionalna skrbnost zavezovala k temu, da tudi redno preverja njegovo vsebino, enako kot je dolžan preverjati pošto, ki prispe v fizični obliki. Zahteva po skrbnosti pri poslovanju z varnim elektronskim predalom po mnenju pritožbenega sodišča ne pomeni neenakega obravnavanja v primerjavi z odvetniki, ki še niso odprli varnih elektronskih predalov, saj gre za različni skupini uporabnikov in za različno procesno situacijo. Rešitev za zagotovitev, da bi vsi kvalificirani zunanji uporabniki razpolagali z varnim elektronskim predalom, pa je treba zagotoviti na drugih področjih in ne z drugačnim obravnavanjem tistih zunanjih kvalificiranih uporabnikov sistema e-sodstvo, ki so varen elektronski predal odprli in se s tem tudi zavezali, da ga bodo ažurno spremljali in preverjali njegovo vsebino.

16. Prav tako se ni mogoče strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, da dolžnikovemu pooblaščencu ni mogoče očitati malomarnosti, ko več let po nevročanju v varni elektronski predal tega ni “ažuriral”, ker skrbniku portala ... ni sporočil novega digitalnega potrdila, zaradi česar je varen elektronski predal postal neuporaben. Čeprav je do dejanskega poslovanja po elektronskih poteh v večjem obsegu prišlo šele v letu 2014, to odvetnikov ne odvezuje obveznosti, da bi skrbeli, da bi bil njihov varen elektronski predal aktiven in uporaben, oziroma da bi imeli ažuren dostop do vsebine v varnem elektronskem predalu. Pri tem je zlasti treba poudariti dejstvo, da je bila v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 6/2014 objavljena Odredba ministra za pravosodje o določitvi datuma, od katerega se odvetnikom in izvršiteljem v postopkih izvršbe in zavarovanja vroča po elektronski poti, s katero je določeno, da se odvetnikom in izvršiteljem v postopkih izvršbe in v postopkih zavarovanja, za katere je pristojno okrajno sodišče, če o zavarovanju ne odloča v okviru pravdnega ali drugega sodnega postopka, od 10. 2. 2014 vroča po elektronski poti. Razen tega, da je bila ta odredba Ministra za pravosodje objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, so bili odvetniki o uveljavitvi novosti v zvezi z vročanjem v varni elektronski predal poučeni tudi s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Odvetniški zbornice Slovenije, kot je upnik izkazal s številnimi prilogami k svojim vlogam z dne 10. 9. 2015 in 14. 9. 2015. Zato bi bilo od dolžnikovega pooblaščenca, ki je nedvomno vedel, da ima odprt varen elektronski predal, utemeljeno pričakovati, da ga bo vsaj od 10. 2. 2014 redno spremljal in vpogledoval vanj, ob izteku kvalificiranega digitalnega potrdila, ki ga je prijavil ob odprtju varnega elektronskega predala, pa skrbniku portala ... tudi sporočil podatke o novem kvalificiranem potrdilu oziroma o podaljšanju veljavnosti tega kvalificiranega digitalnega potrdila, ki mu je poteklo 23. 11. 2014. Če namreč uporabnik varnega elektronskega predala ne podaljša veljavnosti kvalificiranega digitalnega potrdila oziroma ne pridobi novega kvalificiranega digitalnega potrdila in/ali ga prijavi upravljalcu informacijskega sistema za varno elektronsko vročanje, to ne pomeni, da je varen elektronski predal ukinjen oziroma neaktiven, temveč zgolj to, da uporabnik ne more več dostopati do njega in vpogledati, kaj je v njem, saj je pogoj za vstop v varni elektronski predal veljavno kvalificirano digitalno potrdilo, ki služi kot ključ za odpiranje varnega elektronskega predala.

17. Dolžnikovega pooblaščenca pa tudi ne razbremeni dejstvo, da je skrbnik portala ... kljub ukinitvi elektronskega predala skrbnika G. B., od 3. 1. 2013 dalje še vedno pošiljal obvestila o prispeli pošti v varen elektronski predal na elektronski naslov G. B.@..., in ne na naslov I@... Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje pošiljanje obvestila o prispeli pošti v varni elektronski predal na sekundarni elektronski naslov uporabnika varnega elektronskega predala ni pogoj za veljavnost vročitve, ker mora biti obvestilo o prispeli pošiljki vročeno naslovniku v varni elektronski predal, zanašanje na naročeno storitev pa odvetnika ne odveže odgovornosti za opustitev vpogledovanja v varni elektronski predal. Pri tem pa je poudariti, da bi tudi v primeru, če bi skrbnik portala ... dolžnikovemu pooblaščencu poslal obvestilo o prispeli pošiljki v varni elektronski predal na njegov elektronski naslov I@..., ta do varnega elektronskega predala ne bi mogel dostopati, ker ni imel urejenega kvalificiranega digitalnega potrdila, ki je pogoj za vstop v varen elektronski predal. Okoliščina, da skrbnik portala za varno elektronsko vročanje dolžnikovega pooblaščenca ni obveščal o prispelih pošiljkah v varni elektronski predal na pravilen oziroma veljaven elektronski naslov, bi se kvečjemu lahko odrazilo pri presoji, ali obstajajo upravičeni razlogi za zamudo roka za opravo procesnega dejanja. Ni pa zaradi tega dejstva vprašljiva oziroma odvisna veljavnost vročitve na podlagi fikcije po sedmem odstavku 141.a člena ZPP.

18. Glede na ugotovljena dejstva je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo dolžnikovemu pooblaščencu pisanje skupaj z obvestilom puščeno v neveljavnem varnem elektronskem predalu. Varen elektronski predal, kamor je bil dolžnikovemu pooblaščencu poslan plačilni nalog z dne 3. 6. 2015 in sklep o ugovoru z dne 2. 7. 2015, je bil veljaven in aktiven, vendar dolžnikov pooblaščenec ni imel dostopa vanj, ker od 23. 11. 2004, izključno zaradi svoje opustitve, ni razpolagal s kvalificiranim digitalnim potrdilom oziroma skrbniku portala ... ni posredoval podatkov o novem kvalificiranem digitalnem potrdilu, zaradi česar ni mogel dostopati do varnega elektronskega predala. Ker mu je tako bilo sodno pisanje poslano na veljaven varni elektronski naslov skupaj z obvestilom o prispelem pisanju, kot to zahtevajo določbe 26. člena PEPCSP ter 141.a člena ZPP, so bili izpolnjeni vsi pogoji za nastop fikcije vročitve po sedmem odstavku 141.a člena ZPP. Tako je opravljena vročitev plačilnega naloga z dne 3. 6. 2015 in sklepa z dne 2. 7. 2015 pravilna in zakonita, predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi pa neutemeljen.

19. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi dolžnikovemu predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ter sklepa o ugovoru spremenilo tako, da je ta upnikov predlog zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP zvezi s 5. alinejo 358. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ). Ker pa je s tem bil zavrnjen zgolj primarni predlog dolžnika, ki ga je podal v vlogi z dne 4. 9. 2015, in bo sodišče prve stopnje v posledici sprejete odločitve pritožbenega sodišča moralo odločati o nadaljnjih podrednih predlogih dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje ter za obnovo postopka, je pritožbeno sodišče v zvezi z II. točko izreka izpodbijanega sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje odločilo, da upnik krije sam svoje stroške vlog z dne 10. 9. 2015 in 14. 9. 2015, odločilo, da bo o stroških teh vlog odločalo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka. Zato je ta del odločbe oziroma izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

20. Glede stroškov pritožbenega postopka, ki sta jih priglasila tako upnik kot dolžnik, je pritožbeno sodišče odločitev o njih pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).