Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določba 2. odst. 141. člena ZIZ, na katero se sklicuje pritožnik, se nanaša le na primere, ko ima dolžnik pri banki odprt račun in je zato izvršbo na dobroimetje dolžnika na tem računu mogoče voditi. V tej izvršilni zadevi pa dolžnica pri nobeni izmed bank, pri katerih so bile predlagane poizvedbe, nima odprtega računa. Bankam zato sklep o izvršbi niti ni bil vročen, prvostopenjskemu sodišču pa tudi ni treba čakati eno leto, da bi izvršbo na dobroimetje dolžnice na ustavilo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba z rubežem dolžnikovega dobroimetja ustavi.
Zoper navedeni sklep se je upnik pritožil. V pritožbi se sklicuje na določbo 2. odst. 141 . člena ZIZ, po kateri sodišče ustavi izvršbo samo, če v roku enega leta po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni denarnih sredstev. Pravi, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi katerakoli banka vodila sklep o izvršbi v evidenci eno leto in ga nato vrnila sodišču. Ker je bil sklep o izvršbi izdan dne 1.4.2005 tudi objektivno ni mogoče, da je dolžnikov dolžnik vodil sklep o izvršbo eno leto. Pravi, da v tem primeru ni mogoče izvršbe ustaviti niti na podlagi določbe 76/1 člena ZIZ. Meni, da sodišče prve stopnje v določilih ZIZ ni imelo nobene podlage za ustavitev izvršbe na dolžnikova denarna sredstva ter da bi moralo sodišče prve stopnje upnika obvestiti, da po podatkih sodišča nobena banka ne vodi računa za dolžnico ter mu dati možnost, da predlaga bodisi drugo izvršilno sredstvo, bodisi druge predmete izvršbe. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje ter odmeri nadaljnje stroške izvršbe upnika in jih naloži v plačilo dolžniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datuma izdaje sklepa do plačila.
Pritožba ni utemeljena.
Iz spisa izhaja, da je upnik v vlogi z dne 17.4.2004 prvostopenjskemu sodišču predlagal izvršbo z novim izvršilnim sredstvom - rubežem dobroimetja dolžnice, ki ga ima na kateremkoli računu pri banki.
Pri tem je sodišču predlagal, da po uradni dolžnosti poizve številke transakcijskih računov dolžnice, in sicer pri vseh bankah na območju Krškega. Prvostopenjsko sodišče je opravilo predlagane poizvedbe pri Novi kreditni banki Maribor d.d., SKB banki d.d. Ljubljana in Novi Ljubljanski banki d.d. Ljubljana. Na podlagi opravljenih poizvedb (list. št. 35, 36 in 38) je ugotovilo, da dolžnica pri teh bankah nima odprtega nobenega računa. Ker tako ni predmeta izvršbe, na katerega je upnik predlagal izvršbo in izvršbe na dobroimetje dolžnice pri bankah ni mogoče voditi, je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da se izvršba na dobroimetje dolžnice pri bankah ustavi. Določba 2. odst. 141. člena ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 40/2004), na katero se sklicuje pritožnik, se nanaša le na primere, ko ima dolžnik pri banki odprt račun in je zato izvršbo na denara sredstva dolžnika na tem računu mogoče voditi, pa čeprav ob izdaji sklepa o izvršbi na računu dolžnika ni denarnih sredstev. V tej izvršilni zadevi pa dolžnica pri nobeni izmed bank, pri katerih so bile predlagane poizvedbe, nima odprtega računa. Bankam zato sklep o izvršbi niti ni bil vročen, prvostopenjskemu sodišču pa tudi ni treba čakati eno leto, da bi izvršbo na dobroimetje dolžnice ustavilo. Ker tako niso podani razlogi, iz katerih pritožnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje, niti razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP - Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 36/2004 v zvezi s 15. členom ZIZ) je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo.