Jedro

Ni naloga sodišča, da v okviru materialnega procesnega vodstva stranki, četudi je ta prava nevešča, pomaga oblikovati tožbeni zahtevek, ampak zadošča, da jo opozori na to možnost in hkrati na dolžnost, da zahtevek ustrezno oblikuje ter da pravočasno navede vsa pravno pomembna dejstva in zanje predlaga ustrezne dokaze.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (1. odst. 1. točke in 3. točka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 7.093,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2007 do plačila (1. tč. 1. odst.). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v presežku za zakonske zamudne obresti od 15. 11. 2007 do 21. 11. 2007 (1. tč. 2. odst.). Toženi stranki je naložilo v plačilo 1.930,83 EUR stroškov pravdnega postopka tožeče stranke (3. tč.).

(2) Zoper sodbo, očitno proti obsodilnemu delu, ki je zanj neugoden (1. in 3. točka), se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP (Zakon o pravdnem postopku, UL RS 26/99 s kasnejšimi spremembami) in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne s stroškovno posledico, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške. Vztraja, da ni povzročil prometne nesreče. Trdi, da je sodišče angažiralo sodnega izvedenca za raziskave prometnih nezgod, ki je izdelal izvid in mnenje ter podal odgovor na njegove pripombe, ni pa se opredelil do nadaljnjih pripomb z dne 18. 05. 2010. Toženec je v pripombah opozarjal, da je bil tahograf popravljen oziroma spremenjen. Meni, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ki je nastala z opustitvijo vročitve, saj ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Toženec tudi opozarja, da izvedenec ni razložil, kako so nastale poškodbe oziroma kako je prišlo osebno vozilo čelno pred tovorno vozilo. Ocenjuje, da bi sodišče sodnega izvedenca moralo vsaj zaslišati in mu tako dati možnost, da predlaga novega izvedenca. Nadalje trdi, da je bilo dejansko stanje nepopolno raziskano, saj sodišče ni presojalo tretjega pogoja iz 3. člena splošnih pogojev v zvezi z nastankom škode in vzročno zvezo z alkoholiziranostjo. Sodišče prve stopnje tako tožencu ni dalo možnosti, da bi dokazoval, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Poleg navedenega toženec opozarja na dejstvo, da je v odgovoru na tožbo zahteval povračilo odplačanega regresa v znesku 1.451,29 EUR, plačilo po polici življenjskega zavarovanja po že vloženem zahtevku in plačilo škode na vozilu Škoda v višini 5.258,00 EUR, za bolečine 4.000,00 EUR, stroške reševanja zadeve, takso ter stroške odvetnika. Sodišče bi moralo obravnavati takšen zahtevek kot nasprotno tožbo oziroma toženca pozvati, da se izjasni in določno specificira tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi. Ker je toženec prava neuka stranka, bi mu moralo sodišče še toliko bolj dati možnost, da učinkovito zavaruje svoje pravice.

(3) Na pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5)

Prvo sodišče je v celoti in pravilno ugotovilo sporna pravno pomembna dejstva, pravilno uporabilo materialno pravo, kršitev postopka pa pri tem ni storilo.

(6) Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, češ da tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ni podana. Izvedenec je podal svoje mnenje celovito, temeljito, strokovno in jasno, ter je v celoti odgovoril na pripombe toženca. V svojem mnenju se je opredelil do vseh relevantnih vprašanj, vključno s trditvijo o premikom obeh vozil, krajem nezgode, sledmi nezgode ter sprememb na tahografu. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da pripombe na izvedensko mnenje z dne 18. 05. 2010 vsebinsko ne predstavljajo novih pripomb, temveč da toženec vztraja pri prejšnjih navedbah, na katere je bilo v celoti jasno, razumljivo, logično ter prepričljivo odgovorjeno. Zaslišanje izvedenca zato ni bilo potrebno, še manj postavitev novega izvedenca.

(7)

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje tožencu ni dalo možnosti, da bi dokazoval, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Alinea b točke 1.2. odst. 3. čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO 04 določa, da tožeča stranka nima regresnega zahtevka proti zavarovancu, če ta dokaže, da ni kriv za prometno nesrečo (torej ni povzročitelj), da ni bil pod vplivom alkohola ali pa, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Zavarovalnica tako proti vinjenemu vozniku nima regresnega zahtevka v primeru, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode. Česa takega pa toženec sploh ni zatrjeval. (8) Neutemeljeni očitki v pritožbi, da bi prvostopenjsko sodišče moralo obravnavati zahtevek toženca v odgovoru na tožbo kot nasprotno tožbo oziroma toženca pozvati, da se izjasni in določno specificira tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi. Na izpodbijano odločitev to niti nima nobenega vpliva. Prvo sodišče je odločilo o vseh zahtevkih. V nasprotju s toženčevim pritožbenim očitkom je opravilo tudi materialno procesno vodstvo in ga poučilo, da mora na opredeliti svoj zahtevek in navesti vsa dejstva ter zanje predlagati ustrezne dokaze. Toženec tega ni storil, ni pa naloga sodišča, da to stori namesto stranke ali da ji pri tem pomaga, pa čeprav je le-ta prava nevešča. (9) Glede na navedeno so toženčevi pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. čl. ZPP).

(10) Izrek o stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP. Ker toženec s pritožbo ni uspel, do povračila svojih stroškov ni upravičen (1. odst. 154. čl. ZPP).