Jedro

Jedro

Upravno sodišče je že odločilo, da tudi v primeru, ko se organ za brezplačno pravno pomoč spusti v vsebinsko presojo o tem, ali bi stranka lahko z zahtevkom uspela v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, mora biti ugotovljena neverjetnost za uspeh zahtevka dovolj očitna. Ta standard pa je zelo redko lahko izkazan, če stranka ni obveščena o ključni sporni okoliščini, ki je relevantna za (ne)uspeh v postopku in če ne dobi možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izrekla o tem spornem dejstvu ali okoliščini, ki je pomembna za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč.

Upravno sodišče je že odločilo, da tudi v primeru, ko se organ za brezplačno pravno pomoč spusti v vsebinsko presojo o tem, ali bi stranka lahko z zahtevkom uspela v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, mora biti ugotovljena neverjetnost za uspeh zahtevka dovolj očitna. Ta standard pa je zelo redko lahko izkazan, če stranka ni obveščena o ključni sporni okoliščini, ki je relevantna za (ne)uspeh v postopku in če ne dobi možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izrekla o tem spornem dejstvu ali okoliščini, ki je pomembna za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč.

Drugi materialno-pravni vidik interpretacije določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa je ta, da se upravni organ lahko opre na argument nerazumnosti zahtevka, če je ta "očitno" nerazumen, to pomeni, da če je nerazumnost spoznavna na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja; navedeno pomeni, da z oceno o "očitnosti" organ ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi doseči prosilec z brezplačno pravno pomočjo oziroma lahko vsebinski preizkus opravi samo v "omejenem obsegu".

Drugi materialno-pravni vidik interpretacije določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa je ta, da se upravni organ lahko opre na argument nerazumnosti zahtevka, če je ta "očitno" nerazumen, to pomeni, da če je nerazumnost spoznavna na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja; navedeno pomeni, da z oceno o "očitnosti" organ ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi doseči prosilec z brezplačno pravno pomočjo oziroma lahko vsebinski preizkus opravi samo v "omejenem obsegu".

Izrek

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem številka Bpp 492/2024 z dne 24. 6. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem številka Bpp 492/2024 z dne 24. 6. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 10. 6. 2024.

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 10. 6. 2024.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz katere izhaja, da želi pridobiti brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Krškem P 61/2018 z dne 20. 5. 2024 (v nadaljevanju Sklep). K prošnji je priložil naveden sklep in dopis, v katerem je navedel, da je sodišče A. A. nepravilno priznalo stroške za šest nadaljnjih pripravljalnih vlog v višini 900 točk, saj je vse skupaj sodišču poslala šest pripravljalnih vlog, zato bi ji sodišče lahko priznalo stroške le za nadaljnje štiri. Pri tem je trdil še, da tretja pripravljalna vloga ni bila potrebna in da je seštevek sodišča 3.305 točk napačen (pravilen seštevek je 3.284 točk). Predlagal je, da naj se mu za izvajanje brezplačne pravne pomoči dodeli odvetnik B. B.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz katere izhaja, da želi pridobiti brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Krškem P 61/2018 z dne 20. 5. 2024 (v nadaljevanju Sklep). K prošnji je priložil naveden sklep in dopis, v katerem je navedel, da je sodišče A. A. nepravilno priznalo stroške za šest nadaljnjih pripravljalnih vlog v višini 900 točk, saj je vse skupaj sodišču poslala šest pripravljalnih vlog, zato bi ji sodišče lahko priznalo stroške le za nadaljnje štiri. Pri tem je trdil še, da tretja pripravljalna vloga ni bila potrebna in da je seštevek sodišča 3.305 točk napačen (pravilen seštevek je 3.284 točk). Predlagal je, da naj se mu za izvajanje brezplačne pravne pomoči dodeli odvetnik B. B.

3.Tožena stranka je na podlagi vpogleda v spis Okrajnega sodišča v Krškem v zadevi opr. št. P 61/2018 ugotovila, da je A. A. v spis dejansko vložila osem pripravljalnih vlog, ki jih je sodišče kot take tudi pravilno upoštevalo. Pripravljalni vlogi z dne 23. 2. 2022 in 24. 6. 2022 je namreč obe pomotoma označila kot peto pripravljalno vlogo. Glede na to, da je slednja dejansko šesta pripravljalna vloga, je bila vloga A. A., ki jo je vložila kasneje torej sedma pripravljalna vloga in ne šesta, kot jo je pomotoma naslovila. Sodišče pa je kot pripravljalno vlogo upoštevalo tudi dopolnitev tožbe z dne 29. 6. 2020. Tožena stranka je ugotovila še, da je A. A. tretjo pripravljalno vlogo vložila na poziv sodišča in pojasnila, kaj je ta v njej navajala. S pozivom z dne 13. 6. 2024 je pozvala tožnika, naj se opredeli do navedenih ugotovitev in navede dejanske kršitve, ki naj bi jih sodišče zagrešilo. Pri tem ga je opozorila, da bo, če ne bo ravnal tako, njegova prošnja zavrnjena, saj z vložitvijo pritožbe iz v dopisu navedenih razlogov nima možnosti za uspeh. Tožnik je dne 18. 6. 2024 vložil vlogo, v kateri se z ugotovitvami sodišča ni strinjal. Dodatno je navedel še, da je sodišče odvetniku priznalo 20 točk preveč za odsotnost iz pisarne in za čas potovanja na relaciji Krško-Drenovo-Krško dne 14. 11. 2019.

4.Tožena stranka je na podlagi Sklepa, vpogleda v spis Okrajnega sodišča v Krškem v zadevi opr. št. P 61/2018, vsebine tožnikovega dopisa in dopolnitve prošnje z dne 18. 6. 2024 ocenila, da je sodišče pri odmeri stroškov pravilno upoštevalo skupaj osem pripravljalnih vlog in zaključila, da tožnik ne bo uspel s pritožbeno navedbo, da je sodišče napačno upoštevalo število vloženih pripravljalnih vlog. Pri tem je obsežno povzela vsebino tretje pripravljalne vloge in pojasnila, da iz v spis vloženega stroškovnika (na katerem so bili priglašeni stroški korigirani s strani sodišča skladno z Odvetniško tarifo in tretjo pripravljalno vlogo) in Sklepa izhaja, da je sodišče ocenilo to vlogo kot potrebno za postopek. Ocenila je še, da tožnik ne bo uspel niti s pritožbeno navedbo, da je sodišče napačno seštelo priznano število točk, saj je seštevek pravilen. Pojasnila je tudi, da je sodišče A. A. skladno s četrtim odstavkom 6. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) pravilno priznalo 40 točk za odsotnost odvetnika iz pisarne.

3.Tožena stranka je na podlagi vpogleda v spis Okrajnega sodišča v Krškem v zadevi opr. št. P 61/2018 ugotovila, da je A. A. v spis dejansko vložila osem pripravljalnih vlog, ki jih je sodišče kot take tudi pravilno upoštevalo. Pripravljalni vlogi z dne 23. 2. 2022 in 24. 6. 2022 je namreč obe pomotoma označila kot peto pripravljalno vlogo. Glede na to, da je slednja dejansko šesta pripravljalna vloga, je bila vloga A. A., ki jo je vložila kasneje torej sedma pripravljalna vloga in ne šesta, kot jo je pomotoma naslovila. Sodišče pa je kot pripravljalno vlogo upoštevalo tudi dopolnitev tožbe z dne 29. 6. 2020. Tožena stranka je ugotovila še, da je A. A. tretjo pripravljalno vlogo vložila na poziv sodišča in pojasnila, kaj je ta v njej navajala. S pozivom z dne 13. 6. 2024 je pozvala tožnika, naj se opredeli do navedenih ugotovitev in navede dejanske kršitve, ki naj bi jih sodišče zagrešilo. Pri tem ga je opozorila, da bo, če ne bo ravnal tako, njegova prošnja zavrnjena, saj z vložitvijo pritožbe iz v dopisu navedenih razlogov nima možnosti za uspeh. Tožnik je dne 18. 6. 2024 vložil vlogo, v kateri se z ugotovitvami sodišča ni strinjal. Dodatno je navedel še, da je sodišče odvetniku priznalo 20 točk preveč za odsotnost iz pisarne in za čas potovanja na relaciji Krško-Drenovo-Krško dne 14. 11. 2019.

5.V zaključnem delu je tožena stranka presodila, da je tožnikovo pričakovanje, da bo z vložitvijo pritožbe zoper Sklep z navedbami, ki so v nasprotju z listinskimi dokazi v spisu uspel, očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Zato je kot nerazumno zavrnila tožnikovo prošnjo na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

4.Tožena stranka je na podlagi Sklepa, vpogleda v spis Okrajnega sodišča v Krškem v zadevi opr. št. P 61/2018, vsebine tožnikovega dopisa in dopolnitve prošnje z dne 18. 6. 2024 ocenila, da je sodišče pri odmeri stroškov pravilno upoštevalo skupaj osem pripravljalnih vlog in zaključila, da tožnik ne bo uspel s pritožbeno navedbo, da je sodišče napačno upoštevalo število vloženih pripravljalnih vlog. Pri tem je obsežno povzela vsebino tretje pripravljalne vloge in pojasnila, da iz v spis vloženega stroškovnika (na katerem so bili priglašeni stroški korigirani s strani sodišča skladno z Odvetniško tarifo in tretjo pripravljalno vlogo) in Sklepa izhaja, da je sodišče ocenilo to vlogo kot potrebno za postopek. Ocenila je še, da tožnik ne bo uspel niti s pritožbeno navedbo, da je sodišče napačno seštelo priznano število točk, saj je seštevek pravilen. Pojasnila je tudi, da je sodišče A. A. skladno s četrtim odstavkom 6. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) pravilno priznalo 40 točk za odsotnost odvetnika iz pisarne.

Povzetek navedb strank

5.V zaključnem delu je tožena stranka presodila, da je tožnikovo pričakovanje, da bo z vložitvijo pritožbe zoper Sklep z navedbami, ki so v nasprotju z listinskimi dokazi v spisu uspel, očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Zato je kot nerazumno zavrnila tožnikovo prošnjo na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

6.Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka.

Povzetek navedb strank

7.Toženi stranki očita, da je v obravnavani zadevi napačno uporabila določbo 24. člena ZBPP, saj ni ugotavljala očitne nerazumnosti. Poleg tega pa v izpodbijani odločbi ni navedla razlogov, zaradi katerih je zadeva očitno nerazumna. V zvezi s tem pojasnjuje, da iz obširne upravno-sodne prakse izhaja, da so očitno nerazumne zadeve iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP tiste, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. Navedena zakonska določba pa organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da v omejenem obsegu opravi vsebinski preizkus zadeve, meje in obseg, katerega je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči morajo biti torej očitni, vidni na prvi pogled, brez poglobljene vsebinske analize zadeve.

6.Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka.

8.Tožnik navaja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi vsebinsko odločala o zadevi tožnika, saj je presojala razloge za vložitev pritožbe zoper Sklep. V nadaljevanju obširno pojasnjuje te razloge za vložitev pritožbe, ki jih je opisal že v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in v zvezi s tem glede na ugotovitve tožene stranke v izpodbijani odločbi navaja še dodatne argumente.

7.Toženi stranki očita, da je v obravnavani zadevi napačno uporabila določbo 24. člena ZBPP, saj ni ugotavljala očitne nerazumnosti. Poleg tega pa v izpodbijani odločbi ni navedla razlogov, zaradi katerih je zadeva očitno nerazumna. V zvezi s tem pojasnjuje, da iz obširne upravno-sodne prakse izhaja, da so očitno nerazumne zadeve iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP tiste, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. Navedena zakonska določba pa organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da v omejenem obsegu opravi vsebinski preizkus zadeve, meje in obseg, katerega je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči morajo biti torej očitni, vidni na prvi pogled, brez poglobljene vsebinske analize zadeve.

9.Izpostavlja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi zaključila, da je pričakovanje tožnika v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, pri tem pa ni navedla zadev, na katere se sklicuje in opira svojo odločitev. S tem je tožena stranka storila absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnik poudarja še, da mu tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti, da se izjavi o korigiranem stroškovniku iz zadeve Okrajnega sodišča v Krškem z opr. št. P 61/2018, na katerega se je sklicevala in utemeljevala svojo odločitev o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

8.Tožnik navaja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi vsebinsko odločala o zadevi tožnika, saj je presojala razloge za vložitev pritožbe zoper Sklep. V nadaljevanju obširno pojasnjuje te razloge za vložitev pritožbe, ki jih je opisal že v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in v zvezi s tem glede na ugotovitve tožene stranke v izpodbijani odločbi navaja še dodatne argumente.

10.Tožena stranka je poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

9.Izpostavlja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi zaključila, da je pričakovanje tožnika v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, pri tem pa ni navedla zadev, na katere se sklicuje in opira svojo odločitev. S tem je tožena stranka storila absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnik poudarja še, da mu tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti, da se izjavi o korigiranem stroškovniku iz zadeve Okrajnega sodišča v Krškem z opr. št. P 61/2018, na katerega se je sklicevala in utemeljevala svojo odločitev o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

K I. točki izreka

10.Tožena stranka je poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

11.Tožba je utemeljena.

K I. točki izreka

12.Za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je relevantna določba prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

13.Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, določa tretji odstavek 24. člena ZBPP. Zadeva je očitno nerazumna: če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi ji njen materialni položaj to omogočal; ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago; ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravilnosti in morale.

11.Tožba je utemeljena.

14.Utemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta ni navedla nobenega primera s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago iz pravdnega postopka, ali pa ko je bila vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s sporom o odmeri stroškov pravdnega postopka in je Upravno sodišče potrdilo pravilnost uporabe določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ker prosilec v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izkazal utemeljenih razlogov za vložitev pritožbe zoper sklep o odmeri stroškov v pravdnem postopku, ki bi jih bilo sicer potrebno izkazati v sodnem postopku za ugoditev tožnikovi pritožbi pred pravdnim sodiščem. Navedeno predstavlja pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta glede na pravno opredelitev očitno nerazumne zadeve. Vendar pa ta pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni takšna, da bi zadoščala za ugoditev tožbi.

12.Za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je relevantna določba prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

15.V tovrstnih zadevah je odločilno to, kar je Upravno sodišče postopoma, od leta 2017 naprej, razvilo v upravno-sodni praksi, in sicer gre za dva vidika pravne interpretacije tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

13.Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, določa tretji odstavek 24. člena ZBPP. Zadeva je očitno nerazumna: če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi ji njen materialni položaj to omogočal; ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago; ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravilnosti in morale.

16.Upravno sodišče je že odločilo, da tudi v primeru, ko se organ za brezplačno pravno pomoč spusti v vsebinsko presojo o tem, ali bi stranka lahko z zahtevkom uspela v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, mora biti ugotovljena neverjetnost za uspeh zahtevka dovolj očitna. Ta standard pa je zelo redko lahko izkazan, če stranka ni obveščena o ključni sporni okoliščini, ki je relevantna za (ne)uspeh v postopku in če ne dobi možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izrekla o tem spornem dejstvu ali okoliščini, ki je pomembna za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč.

14.Utemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta ni navedla nobenega primera s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago iz pravdnega postopka, ali pa ko je bila vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s sporom o odmeri stroškov pravdnega postopka in je Upravno sodišče potrdilo pravilnost uporabe določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ker prosilec v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izkazal utemeljenih razlogov za vložitev pritožbe zoper sklep o odmeri stroškov v pravdnem postopku, ki bi jih bilo sicer potrebno izkazati v sodnem postopku za ugoditev tožnikovi pritožbi pred pravdnim sodiščem. Navedeno predstavlja pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta glede na pravno opredelitev očitno nerazumne zadeve. Vendar pa ta pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni takšna, da bi zadoščala za ugoditev tožbi.

17.Tožena stranka je ta procesni vidik interpretacije in uporabe določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP deloma upoštevala, saj je s pozivom z dne 13. 6. 2024 dala tožniku možnost, da se seznani z okoliščinami, ki so za toženo stranko pomembne, tožnik pa se je na poziv tudi odzval in dopolnil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem pa sodišče ugotavlja, da tožnik utemeljeno opozarja, da se tožena stranka v izpodbijani odločbi sklicuje in utemeljuje svojo odločitev na podlagi s strani sodišča korigiranega stroškovnika, ki ga je pridobila v spisu Okrajnega sodišča v Krškem v zadevi opr. št. P 61/2018, glede katerega mu v pozivu pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v tem konkretnem primeru.

15.V tovrstnih zadevah je odločilno to, kar je Upravno sodišče postopoma, od leta 2017 naprej, razvilo v upravno-sodni praksi, in sicer gre za dva vidika pravne interpretacije tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

18.Drugi materialno-pravni vidik interpretacije določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa je ta, da se upravni organ lahko opre na argument nerazumnosti zahtevka, če je ta "očitno" nerazumen, to pomeni, da če je nerazumnost spoznavna na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve,

16.Upravno sodišče je že odločilo, da tudi v primeru, ko se organ za brezplačno pravno pomoč spusti v vsebinsko presojo o tem, ali bi stranka lahko z zahtevkom uspela v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, mora biti ugotovljena neverjetnost za uspeh zahtevka dovolj očitna. Ta standard pa je zelo redko lahko izkazan, če stranka ni obveščena o ključni sporni okoliščini, ki je relevantna za (ne)uspeh v postopku in če ne dobi možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izrekla o tem spornem dejstvu ali okoliščini, ki je pomembna za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč.

brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja;

17.Tožena stranka je ta procesni vidik interpretacije in uporabe določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP deloma upoštevala, saj je s pozivom z dne 13. 6. 2024 dala tožniku možnost, da se seznani z okoliščinami, ki so za toženo stranko pomembne, tožnik pa se je na poziv tudi odzval in dopolnil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem pa sodišče ugotavlja, da tožnik utemeljeno opozarja, da se tožena stranka v izpodbijani odločbi sklicuje in utemeljuje svojo odločitev na podlagi s strani sodišča korigiranega stroškovnika, ki ga je pridobila v spisu Okrajnega sodišča v Krškem v zadevi opr. št. P 61/2018, glede katerega mu v pozivu pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v tem konkretnem primeru.

navedeno pomeni, da z oceno o "očitnosti" organ ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi doseči prosilec z brezplačno pravno pomočjo

18.Drugi materialno-pravni vidik interpretacije določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa je ta, da se upravni organ lahko opre na argument nerazumnosti zahtevka, če je ta "očitno" nerazumen, to pomeni, da če je nerazumnost spoznavna na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja; navedeno pomeni, da z oceno o "očitnosti" organ ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi doseči prosilec z brezplačno pravno pomočjo oziroma lahko vsebinski preizkus opravi samo v "omejenem obsegu".

oziroma lahko vsebinski preizkus opravi samo v "omejenem obsegu".

19.Problem izpodbijane odločbe je v tem, da je tožena stranka do svoje ugotovitve, da je zadeva očitno nerazumna, prišla na podlagi podrobne analize zadeve opr. št. P 61/2018 in vsebine Sklepa. Na tej podlagi je ugotovila, da je sodišče pri odmeri stroškov pravilno upoštevalo skupaj osem pripravljalnih vlog in da je pravilno seštelo tudi priznano število točk A. A. O teh ugotovitvah je tožnika seznanila že v pozivu z dne 13. 6. 2024, v katerem je tudi opisala svojo poglobljeno vsebinsko analizo zadeve in ga pozvala, da se izreče o specifičnih dejanskih kršitvah, ki naj bi jih sodišče zagrešilo pri odmeri stroškov. Ob sklicevanju na četrti odstavek 6. člena OT je vsebinsko analizirala tudi tožnikov pritožbeni ugovor, ki se nanaša na povračilo stroškov odvetniku za odsotnost iz pisarne in zaključila, da tožnik ne bo uspel s pritožbenimi navedbami, da je sodišče napačno upoštevalo število vloženih pripravljalnih vlog in napačno seštelo priznano število točk.

19.Problem izpodbijane odločbe je v tem, da je tožena stranka do svoje ugotovitve, da je zadeva očitno nerazumna, prišla na podlagi podrobne analize zadeve opr. št. P 61/2018 in vsebine Sklepa. Na tej podlagi je ugotovila, da je sodišče pri odmeri stroškov pravilno upoštevalo skupaj osem pripravljalnih vlog in da je pravilno seštelo tudi priznano število točk A. A. O teh ugotovitvah je tožnika seznanila že v pozivu z dne 13. 6. 2024, v katerem je tudi opisala svojo poglobljeno vsebinsko analizo zadeve in ga pozvala, da se izreče o specifičnih dejanskih kršitvah, ki naj bi jih sodišče zagrešilo pri odmeri stroškov. Ob sklicevanju na četrti odstavek 6. člena OT je vsebinsko analizirala tudi tožnikov pritožbeni ugovor, ki se nanaša na povračilo stroškov odvetniku za odsotnost iz pisarne in zaključila, da tožnik ne bo uspel s pritožbenimi navedbami, da je sodišče napačno upoštevalo število vloženih pripravljalnih vlog in napačno seštelo priznano število točk.

20.Tožena stranka je po presoji sodišča torej očitno nerazumnost utemeljila s celovito vsebinsko presojo Sklepa, ki ga želi tožnik izpodbiti s pritožbo. Določbe ZBPP pa organu za brezplačno pravno pomoč ne dajejo pooblastila, da zavrne prošnjo za brezplačno pravno pomoč z utemeljitvijo, da je po vsebinski presoji zadeve sodna odločba, ki jo želi upravičenec do brezplačne pravne pomoči izpodbiti s pravnimi sredstvi, pravilna. Organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 24. člena ZBPP ne more zavrniti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato, ker se po vsebini strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec izpodbiti, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec očitno, oziroma brez celovite vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Potreba po podrobni analizi in sklicevanju na vsebino Sklepa pa po oceni sodišča ne kaže na izpolnjenost opisanega standarda očitnosti.

20.Tožena stranka je po presoji sodišča torej očitno nerazumnost utemeljila s celovito vsebinsko presojo Sklepa, ki ga želi tožnik izpodbiti s pritožbo. Določbe ZBPP pa organu za brezplačno pravno pomoč ne dajejo pooblastila, da zavrne prošnjo za brezplačno pravno pomoč z utemeljitvijo, da je po vsebinski presoji zadeve sodna odločba, ki jo želi upravičenec do brezplačne pravne pomoči izpodbiti s pravnimi sredstvi, pravilna. Organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 24. člena ZBPP ne more zavrniti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato, ker se po vsebini strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec izpodbiti, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec očitno, oziroma brez celovite vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh.

21.Ker je pri izdaji izpodbijane odločbe tožena stranka napačno uporabila 24. člen ZBPP, jo je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu z njegovim tretjim odstavkom zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

22.Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka

23.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v upravnem sporu zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Glej na primer sodbi Upravnega sodišča v zadevi I U 1593/2017 z dne 13. 9. 2017, odst. 11, 13 in I U 1085/2024 z dne 5. 8. 2024, odst. 13; glej v tem kontekstu omembo pravice do izjave tudi sodbi Upravnega sodišča v zadevi I U 1063/2012 z dne 5. 9. 2012, odst. 10.

2Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1190/2019, 10. 9. 2019, odst. 7-9.

3Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1477/2023, 11. 12. 2023, odst. 11.

4Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 845/2019, 14. 6. 2019, odst. 9.

5Sodbe Upravnega sodišča v zadevah I U 1480/2019, 13. 5. 2020, odst. 13; I U 739/2023 z dne 23. 8. 2023, odst. 13-14; II U 322/2020 z dne 11. 11. 2020, odst. 9.

6Glej sodbo Upravnega sodišča v zadevi I U 1477/2023 z dne 11. 12. 2023, odst. 12.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.