Jedro

Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Pokojna F. V. je v denacionalizacijskem postopku dobila vrnjene nepremičnine vl. št. 475 k.o. Š. in je sodišče prve stopnje glede tega premoženja opravilo nov zapuščinski postopek. Z izpodbijanim sklepom je ugotovilo, da obstoji zapuščinsko premoženje iz vl. št. 475 k.o. Š., da znaša čista vrednost zapuščine 500.000,00 SIT ter da je zapustnica 10.9.1989 naredila lastnoročno oporoko, po kateri je kot oporočna dedinja v zapuščinskem postopku pod D 87/91 dedovala T. O., zakonita dedinja, nečakinja M. S., pa ni soglašala, da se opravi dedovanje denacionaliziranega premoženja po zapustničini oporoki.

Sodišče je razglasilo za dedinjo iz naslova zakona M. S. ter odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila oporočna dedinja T. O. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da razglasi oporočno dedinjo T. O. za dediča pokojničinega premoženja. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sodišče ni upoštevalo oporoke zapustnice z dne 10.9.1989, na podlagi katere je edini dedič T. O., ki je tudi dedovala po pokojnici v zapuščinskem postopku naslovnega sodišča pod opr. št. D 87/91 z dne 5.7.1991. Oporočna dedinja meni, da bi moralo sodišče tudi sedaj upoštevati voljo oporočiteljice v njeni oporoki z dne 10.9.1989, saj je iz nje jasno razvidno, da vse zapušča T. O.. Že v času svojega življenja je pok. F. V. urejala lastništvo oz. vrnitev odvzetega premoženja, kar je razvidno iz listine z dne 20.4.1990. Tudi v sklepu z dne 5.7.1991 D 87/91 je v tč. 6 navedeno, da prejme premoženje v primeru, da bo postopek za vrnitev denacionalizacije uspešen, oporočna dedinja. Iz odločbe RSSO Kamnik z dne 1.12.1992, opr. št. 301-2/92-1 izhaja, da je bilo to premoženje vrnjeno F. V., ta pa je po oporoki vse premoženje prepustila kot edini dedinji T. O.. Sodišče bi moralo zavzeti stališče do vsebine tč. 6 v sklepu D 87/91 z dne 5.7.1991, saj je takrat očitno bilo zavzeto tudi stališče dedinje M. S. do tega bodočega premoženja. Takrat je tudi ni motilo, da bo vrnjeno premoženje dobila po oporoki T. O.. Tako sta si obe odločitvi sodišča prve stopnje glede tega premoženja v nasprotju v isti zapuščinski zadevi po isti osebi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani zatrjevani pritožbeni razlogi. Predvsem pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje že v sklepu o dedovanju z dne 5.7.1991 opr. št. D 87/91-7 sklenilo, da je bila zapustnica F. V. lastnica nepremičnin, katere so bile nacionalizirane po odločbi OLO v Kamniku z dne 2.5.1949, VII/2-565-1 ter da je oporočna dedinja (T. O.) pravno veljavno pooblaščena za urejanje zadev v zvezi z nepremičninami pod tč. II, katere v primeru denacionalizacije prejme v last. Ob takem stanju pa je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločalo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Podana je torej bistvena kršitev določb postopka po 11. točki II. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, zaradi česar je bilo treba izpodbijani sklep o dedovanju razveljaviti že iz tega razloga. Sodišče prve stopnje se namreč ne bi smelo zadovoljiti z ugotovitvijo, da je bila odločitev v sklepu o dedovanju z dne 5.7.1991, opr.št. D 87/91-7 preuranjena, zlasti ob ugotovitvi, da zakonita dedinja M. S. v navedenem postopku sploh ni sodelovala na zapuščinski obravnavi. Ta ugotovitev sodišča prve stopnje pa je pravilna, saj iz zapuščinskega spisa D 87/91 izhaja, da sodišče prve stopnje takrat zakonite dedinje M. S. sploh ni vabilo na zapuščinsko obravnavo (II. odst. 205. člena ZD), niti ji ni vročilo sklepa o dedovanju (I. odst. 215. člena ZD).

Sodišče prve stopnje bo moralo zato v nadaljevanju postopka odpraviti nakazane pomanjkljivosti, preveriti pritožbene trditve ter upoštevati, da pravnomočni sklep o dedovanju z dne 5.7.1991 opr. št. D 87/91-7 veže le stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi v skladu z določilom člena 380 tč. 3 ZPP ugodilo ter izpodbijani sklep o dedovanju sodiča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi I. odst. 4. člena Ustanega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).