Jedro

Organ je izdal izpodbijano potrdilo po ugotovitvi, da parcela št. 616 ni vodena kot enovita parcela oziroma kot strnjeno zemljišče, temveč v nepovezanih delih. Po 144. členu ZEN pa mora geodetska uprava ob evidentiranju spremembe podatkov v zemljiškem katastru po uradni dolžnosti uskladiti podatke o parcelnih številkah, če med drugim ugotovi, da parcela v zemljiškem katastru ni vodena kot strnjeno zemljišče oziroma je vodena v dveh ali več med seboj nepovezanih delih (1. točka prvega odstavka tega člena) in posledično temu geodetska uprava vsakemu delu določi svojo parcelno številko (drugi odstavek tega člena). Organ je tako v konkretnem primeru (le) uskladil podatke o parcelnih številkah in (zgolj) evidentiral spremembe teh podatkov ter o tem skladno s petim odstavkom 144. člena ZEN izdal potrdilo. Pri izdaji izpodbijanega potrdila torej ni vsebinsko odločal o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper uvodoma navedeno potrdilo, s katerim je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Novo mesto (v nadaljevanju organ), v evidenci zemljiškega katastra na parceli št. 616, k.o. ..., uskladila podatke tako, da je vsakemu delu določila svojo parcelno številko, in sicer 616/1 in 616/2. Iz obrazložitve izhaja, da je geodetska uprava pri pregledu podatkov zemljiškega katastra ugotovila, da v evidenci zemljiškega katastra obstajajo parcele, ki so vodene v dveh ali več med seboj nepovezanih delih. V skladu s 144. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) je po uradni dolžnosti uskladila podatke o takih parcelnih številkah tako, da je vsakemu delu določila svojo parcelno številko na podlagi podatkov zemljiškega katastra.

2. Tožnik v tožbi navaja, da v tem postopku ne gre za uskladitev podatkov o parcelnih številkah, ampak za nezakonito spreminjanje in evidentiranje sprememb podatkov v evidenci zemljiškega katastra z nezakonitim postopkom parcelacije brez predhodnega postopka evidentiranja urejenih mej s sosednjimi parcelami in brez soglasja lastnikov nepremičnine s parcelno številko 616, k.o. ... vas oziroma pravnomočne odločbe o dovolitvi izvedbe postopka za ureditev mej in parcelacije pristojne upravne enote na podlagi predloga razlastitvene upravičenke. Izvedene so bile nezakonito parcelirano evidentirane spremembe nepremičnine s parcelno številko 616 z delitvijo na novi nepremičnini s parcelnima številkama 616/1 in 616/2. Navaja več členov ZEN in Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). Meni tudi, da potrdilo ne navaja uradne osebe s pooblastilom, niti ne vsebuje podpisa uradne osebe, ki je vodila postopek. Podpisnica izpodbijanega potrdila je A.A., ki ni zaposlena na Območni geodetski upravi Novo mesto, ampak na Ministrstvu za okolje in prostor, Geodetski upravi Republike Slovenije v Ljubljani. Dalje navaja, da sproža upravni spor tudi iz razloga kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in sicer 14., 22., 23., 25. in 33. člena Ustave Republike Slovenije. Predlaga, naj sodišče izpodbijano potrdilo odpravi z vsemi pravnimi učinki v evidenci zemljiškega katastra in zemljiški knjigi, z vrnitvijo zadeve v prejšnje stanje, ter toženki naloži plačilo stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka je sodišču poslala dokumente upravnega spisa, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

6. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Drugi odstavek istega člena pa opredeljuje upravni akt kot upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

7. Predmet obravnavanega upravnega spora je potrdilo, ki ga je organ izdal na podlagi 144. člena ZEN. Iz njega izhaja, da je bila parcela št. 616, k.o. ..., v zemljiškem katastru vodena v več med seboj nepovezanih delih, zato je organ skladno s 144. členom ZEN uskladil podatke o tej parcelni številki tako, da je vsakemu delu določil svojo parcelno številko na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Iz potrdila je tudi razvidno, da skupna površina parcel(e) ostaja enaka.

8. Organ je torej izdal izpodbijano potrdilo po ugotovitvi, da parcela št. 616, k.o. ..., ni vodena kot enovita parcela oziroma kot strnjeno zemljišče, temveč v nepovezanih delih. Po 144. členu ZEN pa mora geodetska uprava ob evidentiranju spremembe podatkov v zemljiškem katastru po uradni dolžnosti uskladiti podatke o parcelnih številkah, če med drugim ugotovi, da parcela v zemljiškem katastru ni vodena kot strnjeno zemljišče oziroma je vodena v dveh ali več med seboj nepovezanih delih (1. točka prvega odstavka tega člena) in posledično temu geodetska uprava vsakemu delu določi svojo parcelno številko (drugi odstavek tega člena). Organ je tako v konkretnem primeru (le) uskladil podatke o parcelnih številkah in (zgolj) evidentiral spremembe teh podatkov ter o tem skladno s petim odstavkom 144. člena ZEN izdal potrdilo. Pri izdaji izpodbijanega potrdila torej ni vsebinsko odločal o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

9. Ker glede na obrazloženo izpodbijano potrdilo ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, ki se ga lahko izpodbija v upravnem sporu, saj ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

10. Sodišče se do preostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj je tožbo zavrglo že iz procesnega razloga. Iz istih razlogov, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo predlaganih dokazov.

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.