Jedro

Zamudna sodba temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb. Toženec zato z nasprotovanjem ugotovljenemu obsegu in posledicam tožnikove poškodbe ne more uspeti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta ter se zamudna sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo tožencu naložilo, da v roku 15 dni tožniku plača 2.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 7. 2019 dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom je odločilo o stroških postopka tako, da je toženec dolžan tožniku povrniti 399,60 EUR stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper zamudno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje toženec in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Meni, da je odškodnina za pretrpljene telesne bolečine v višini 1.500 EUR pretirana, saj narava in obseg poškodbe ter s tem povezane nevšečnosti niso bile takšnega obsega, da bi jo opravičevale. Tožnik je zgolj povzel izvid UKC, pri tem pa ni navedel, katere od priporočenih ukrepov zdravnika je dejansko izvedel. Navaja ekskoriacijo na levem ušesu, vendar iz njegovih trditev ne izhaja, da bi jo povzročil toženec. Tožnik ne zatrjuje, da bi zaradi blažitve bolečin vzel kakšno protibolečinsko tableto, ali da bi mu bilo kakorkoli preprečeno opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Znesek prisojene odškodnine je zato previsok in bi lahko znašal največ 500 EUR. Tudi odškodnina iz naslova strahu v višini 1.000 EUR je pretirana. Tožnik ni trpel primarnega strahu, saj je tak strah lahko zgolj neposredna posledica škodnega dogodka, pri čemer je tožnik takoj po škodnem dogodku ravnal tako, da je peljal za tožencem ter se z njim tudi soočil. Tožnikovo obnašanje po škodnem dogodku kaže na to, da se ni bal, niti se ni ustrašil za svoje življenje. Glede na njegove trditve je bil pri tožniku prisoten le blažji sekundarni strah, ki je tako le poimenovan, ne pa pojasnjen. Običajen sekundarni strah v zatrjevanem obsegu ni pravno priznana škoda, zato tožnik ni upravičen do odškodnine iz tega naslova. Odškodnino za strah je mogoče prisoditi takrat, ko je bil strah intenziven in je dalj časa trajal, če pa je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno zdravje.

3. Toženec iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov izpodbija tudi sklep o stroških postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, oziroma ga spremeni glede na rezultat pritožbenega postopka zoper zamudno sodbo. Navaja, da je odmera stroškov neposredno vezana na uspeh stranke v postopku, ki pa v tem trenutku še ni znan, ker je treba najprej odločiti o pritožbi zoper zamudno sodbo, saj bo šele po njeni pravnomočnosti znano, koliko stroškov je dolžna povrniti katera od pravdnih strank. Ker je vložil pritožbo zoper zamudno sodbo, kjer stroški niso bili odmerjeni, je bil primoran vložiti tudi pritožbo zoper sklep o stroških.

4. Tožnik na vročeni pritožbi ni odgovoril. 5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Tožnik v obravnavani zadevi uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki jo je 15. 10. 2018 utrpel zaradi toženčevega udarca v glavo. Ker toženec na tožbo ni pravočasno odgovoril, je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku prisodilo 1.500 EUR odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter 1.000 EUR odškodnine iz naslova strahu.

7. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Zamudna sodba temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb. Toženec zato z nasprotovanjem ugotovljenemu obsegu in posledicam tožnikove poškodbe ne more uspeti. Tožnik je navedel, da je utrpel 3 cm dolgo razpočno rano na glavi in ekskoriacijo levega ušesa. V urgentni kirurški ambulanti UKC so mu poškodbo oskrbeli s toaleto in šivi ter mu odredili preveze in odstranitev šivov pri osebnem zdravniku, kar izhaja tudi iz zdravniškega izvida z dne 15. 10. 2018 (priloga A2 spisa). Tožnika je dva dni hudo bolela glava, srednje hude glavobole pa občasno trpi še sedaj. Ob samem škodnem dogodku je občutil primarni strah, v času zdravljenja oziroma oskrbe poškodb in pojavljajočih se glavobolih pa tudi sekundarni strah. Navedenega okvira zadeve toženec s pritožbo ne more izpodbiti.

8. Toženec meni, da prisojena odškodnina ni v skladu z določbo 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na tožbene navedbe in predložene dokaze, odškodnina pravilno odmerjena in je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljeno v celoti ugodilo. Tožnik je utrpel lažjo poškodbo, ki ni pustila funkcionalnih težav. Odškodnine v primerljivih zadevah iz sodne prakse Vrhovnega sodišča se gibljejo med 1,96 in 4 povprečnimi neto plačami na zaposlenega v Republiki Sloveniji.1 Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo skupno 2.500 EUR odškodnine oziroma 2 povprečni neto plači v času izdaje izpodbijane zamudne sodbe.2 Toženčev očitek, da je odmerjeni znesek previsok in ne predstavlja pravične denarne odškodnine za nastalo škodo, ni utemeljen. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je sodišče prve stopnje načelo pravične denarne odškodnine pravilno upoštevalo.

9. Odmeri pravdnih stroškov toženec vsebinsko ne nasprotuje, temveč sklep o stroških izpodbija iz razloga, ker je odločitev o stroških vezana na uspeh strank v postopku, ta pa na odločitev o pritožbi zoper zamudno sodbo. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo potrdilo, je uspeh pravdnih strank v postopku ostal nespremenjen. Tožnik je s tožbenim zahtevkom v celoti uspel, zato mu je toženec dolžan povrniti tudi stroške pravdnega postopka, kot je z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo že sodišče prve stopnje.

10. Ker so vsi pritožbeni očitki neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo (353. člen ZPP) ter izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker toženec s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožb. 1 Prim. odločbe iz baze podatkov odločb o negmotni škodi VSRS št. VS00022952, VS002648, VS002017, VS000952, VS000330 in VS000396. 2 Ob izdaji zamudne sodbe 18. 3. 2020 je povprečna mesečna neto plača znašala 1.146,11 EUR.