Jedro

Toženka bi morala ravnati skladno z 49. členom ZUP in ugotoviti, kdo tožnico sploh lahko zastopa, ter tudi, ali je to dejansko oseba, ki v tem primeru opravlja procesna dejanja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino št. 31207-677/2021-6 z dne 10. 12. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom postopek na podlagi vloge št. ... z dne 17. 6. 2021 na zahtevo tožnice ustavila z dnem 21. 10. 2021 in odločila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi je navedla, da je 17. 6. 2021 prejela vlogo št. ..., nato pa je zastopnik vložnika z vlogo z dne 21. 10. 2021 zahteval njen umik. Glede na to je na podlagi drugega in tretjega odstavka 69. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1) z dnem 21. 10. 2021 ustavila predmetni postopek.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ker ni obrazloženo, zakaj in na podlagi česa oziroma katere zakonske določbe je toženka ustavila postopek. Pred izdajo izpodbijanega sklepa je toženki posredovala dopis z dne 9. 11. 2021, v katerem je pojasnila, zakaj se umika zahteve ne sme upoštevati, vendar se toženka do teh navedb ni opredelila. Umik je bil podan z vlogo z dne 19. 10. 2021, podpisano s strani A. A., ki pa v tistem trenutku ni bil tožničin zakoniti zastopnik, niti ne oseba, ki bi bila upravičena podati pravno upošteven umik. V predmetnem postopku je prijavo blagovne znamke vložil B. B. kot tožničin predsednik in njen edini samostojni zakoniti zastopnik, zato kdo drug kot on ni mogel podati pravno upoštevnega umika. Zakoniti zastopnik B. B. ni bil seznanjen z umikom, ga ni odobril, niti ni pred izdajo izpodbijanega sklepa vedel, kdo ga je vložil. 3. Dalje tožnica navaja, da je na podlagi 35. člena Statuta B. B. kot predsednik prvi zastopnik z neomejenimi pooblastili zastopanja, ki jo zastopa samostojno. A. A. je bil sicer podpredsednik, vendar je skladno s 36. členom Statuta drugi zastopnik z omejenimi pooblastili, ki jo zastopa le v primeru odsotnosti predsednika ali če predsednik odstopi, do česar pa v času vložitve spornega umika ni prišlo. A. A. tudi ni imel pooblastila za vložitev spornega umika in ga ni bil upravičen vložiti samostojno. Sporni umik tako ne more biti pravno upošteven, ker ni bil vložen po tožničinem zakonitem zastopniku. O navedenem je bila toženka seznanjena še pred izdajo izpodbijanega sklepa, vendar ni jasno, zakaj teh dejstev ni upoštevala, niti se do njih ni opredelila. Poleg tega je tožničin zakoniti zastopnik sporni umik iz previdnosti tudi preklical. 4. Glede na navedeno tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, pojasnjuje svoja stališča in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

**K točki I. izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil umik prijave registracije blagovne znamke z dne 19. 10. 2021, na podlagi katerega je toženka izdala izpodbijani sklep o ustavitvi postopka, vložen po tožničinem zakonitem zastopniku.

8. Pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oziroma splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom (prvi odstavek 48. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom pristojnega organa na podlagi zakona (drugi odstavek 47. člena ZUP). Skladno z 49. členom ZUP mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik.

9. Društvo kot pravna oseba ne more imeti poslovne sposobnosti niti z njo povezane procesne sposobnosti, saj samo ne more oblikovati in izražati volje. Zaradi tega ves čas svojega obstoja potrebuje zastopnika. Zakon o društvih (ZDru-1) v drugem odstavku 5. člena določa, da društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom, zastopnik društva pa je lahko le poslovno sposobna fizična oseba. Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt društva. Društvo v temeljnem aktu določi tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) in meje pooblastil za zastopanje. Iz prvega odstavka 9. člena ZDru-1 izhaja, da mora temeljni akt društva, ki ga društvo mora imeti po določbi 4. člena ZDru-1, določati tudi zastopanje društva.

10. Med strankama ni sporno, da je tožnica po zakonitem zastopniku (predsedniku) B. B. pri toženki najprej vložila zahtevo za registracijo znamke, ki jo je toženka prejela 17. 6. 2021, nato pa z vlogo z dne 19. 10. 2021, ki jo je toženka prejela 21. 10. 2021, po A. A. še umik prijave registracije znamke. Prav tako ni sporno, da je tožnica še pred izdajo izpodbijanega sklepa (10. 12. 2021) toženki posredovala dopis z dne 9. 11. 2021 , v katerem je pojasnila, zakaj toženka umika zahteve ne sme upoštevati. Navedenemu toženka namreč ne oporeka. V tem dopisu je tožnica opozarjala, da A. A. ni upravičen za vložitev spornega umika v imenu tožnice, ker je imel kot tožničin drugi zastopnik omejena pooblastila in je lahko tožnico zastopal samo v primeru odsotnosti predsednika ali če predsednik odstopi, do česar pa v času vložitve umika ni prišlo. Tudi teh tožničinih navedb toženka ne prereka. Tudi toženka je v odgovoru na tožbo sama navedla, da je 17. 6. 2021 prejela prijavo znamke, ki jo je vložila tožnica, in da je nato 21. 10. 2021 tožnica vložila zahtevo za umik prijave znamke, 12. 11. 2021 pa zahtevo za neupoštevanje umika.1

11. Toženka bi morala ravnati skladno z 49. členom ZUP in ugotoviti, kdo tožnico sploh lahko zastopa, ter tudi, ali je to dejansko oseba, ki v tem primeru opravlja procesna dejanja.2 Obrazložiti bi morala, ali je bil A. A. upravičen v imenu tožnice vložiti sporni umik z dne 19. 10. 2021 oziroma, ali je lahko v tem primeru nastopal kot tožničin zakoniti zastopnik. Toženka je bila namreč, kot rečeno, še pred izdajo izpodbijanega sklepa obveščena, da A. A. ni bil pooblaščen za vložitev umika prijave z dne 19. 10. 2021 (temu toženka konkretizirano ne ugovarja).

12. Ker se toženka kljub izpostavljenemu vprašanju, kdo je tožničin zakoniti zastopnik, in vprašanju pravilnega zastopanja, do tega ni opredelila, se izpodbijanega sklepa s tega vidika ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Pri ponovnem odločanju je organ vezan na stališča sodišča iz te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

13. Glede na toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, v katerem sicer ni mogoče dopolnjevati obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, sodišče pripominja, da se v zvezi s podatki o tožničinem zakonitem zastopniku v tem primeru ni mogoče utemeljeno opirati zgolj na podatke iz Poslovnega registra Slovenije, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, temveč je treba upoštevati kvečjemu podatke, vpisane v register društev, ob upoštevanju morebitnih omejitev pooblastil v zvezi z zastopanjem, ter v obravnavanem primeru tudi tožničin Statut kot njen temeljni akt in opozorila glede neupoštevanja spornega umika, ki jih je toženka še pred izdajo izpodbijanega sklepa prejela od tožnice. Poleg tega lahko toženka od osebe, ki nastopa kot zakoniti zastopnik, zahteva, da predloži dokazila, da je strankin zakoniti zastopnik (četrti odstavek 47. člena ZUP).

14. Sodišče še pripominja, da je glede na neprerekane tožbene navedbe v obravnavani zadevi prijavo blagovne znamke kot tožničin zakoniti zastopnik vložil B. B. in ne A. A., ki je sicer vložil sporni umik (tega toženka ne prereka, v odgovoru na tožbo tudi sama navede, da je A. A. vložil zahtevo za umik prijave znamke3). Navedeno pa so še dodatne okoliščine, ki v tem primeru terjajo, da toženka skrbno preveri in z gotovostjo ugotovi, ali tisti, ki je kot tožničin zakoniti zastopnik vložil sporni umik, res lahko nastopa kot njen zakoniti zastopnik oziroma, ali je bil pooblaščen in upravičen v imenu tožnice vložiti obravnavni umik prijave registracije znamke.

15. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker pravno relevantno procesno dejansko stanje, kot izhaja iz zgornje obrazložitve, med strankama ni sporno.4 **K točki II. izreka**

16. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu.

17. Ker je tožnico v postopku zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena brez naroka, se ji priznajo stroški v znesku 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR.

18. Zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

1 Prva stran (prvi in drugi odstavek točke 2.) odgovora toženke na tožbo. 2 Glej Kmecl, Andrej, v: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ur. Polonca Kovač, Erik Kerševan, Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1. knjiga, Ljubljana 2020, str. 356. 3 Na drugi strani (osmi odstavek točke 2.) toženkinega odgovora na tožbo. 4 Po prvem odstavku 59. člena ZUS-1 sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.