Jedro

Za preverjanje pravilnosti in ustreznosti elaborata se imajo udeleženci pravico izjaviti o njem na način, da predlagajo ogled na kraju samem ali zaslišanje sodnega izvedenca za dokazovanje ali preverjanje njegove (ne)pravilnosti, kar vse jim je sodišče dolžno omogočiti, bodisi razloge za zavrnitev ustrezno obrazložiti. Pritožnica je v pripombah na izvedensko mnenje predlagala ustno obravnavo z ogledom, kar izpostavlja tudi v pritožbi. Do njenega predloga se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo.

Izvedenka je v odgovoru na pripombe izrazila dvom v primernost in strokovnost elaborata kot podlage za vpis spremembe v kataster zaradi uveljavitve ZKN. Skladno s petim odstavkom 13. člena ZVEtL-1 ima sodišče možnost, da strokovno podlago predhodno pošlje v preveritev pristojnemu upravnemu organu. V konkretnih okoliščinah bi bilo skladno z načelom ekonomičnosti in učinkovitosti postopka smotrneje preveriti pri GURS še pred izdajo vmesnega sklepa, ali elaborat zaradi spremembe zakonskih določb, predstavlja primerno podlago za vpis v kataster.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru z dne 23. 9. 2021 in elaborat za vpis stavbe z ID znakom 0000-633 v kataster stavb z dne 23. 9. 2021 sodne izvedenke geodetske stroke A. A. predstavljata primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (I. točka izreka), ter Geodetski upravi RS naložilo, da prioritetno izvede vpise v zemljiškem katastru ter v katastru stavb, sodišču pa dostavi pravnomočni sklep o vpisu (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje druga nasprotna udeleženka smiselno iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovorov pritožnice na izvedensko mnenje. Obrazložitev, da je izvedensko mnenje jasno in popolno, je prazna in se takšne odločitve ne da preizkusiti. Opravljene izmere v elaboratu se razlikujejo od izmer, opravljenih v preteklosti. K stavbi je izvedenka samovoljno in napačno pridružila tudi prostor, ki se nahaja v drugi stavbi kot ruševina. Navaja, kaj je dejanska raba posameznih prostorov in delov stavb. Sodišče prve stopnje bi nujno moralo opraviti obravnavo. Izvedenka se je v mnenju opredelila tudi do pravnega statusa delov stavbe, za kar ni pristojna. Izvedensko mnenje ni primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, kar izvedenka tudi sama izrecno navede v mnenju, saj je pred oddajo na GURS nujna predelava skladno z določili Zakona o katastru nepremičnin (ZKN).

3. Prvi predlagatelj je odgovoril na pritožbo. Prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev.

4. Drugi predlagatelj in tretja predlagateljica sta odgovorila na pritožbo. Pritrjujeta, da je potrebno sklep razveljaviti, ker ni usklajen z novim zakonom, v preostalem pa zavračata pritožbene očitke.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da izdelan elaborat predstavlja primerno strokovno podlago, saj je izvedensko mnenje in odgovor na pripombe jasno in popolno.

7. Sodišče po uradni dolžnosti zagotovi izvedbo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ki je potrebno za dokončanje postopka po tem zakonu (tretji odstavek 12. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine in ugotavljanju pripadajočega zemljišča, ZVEtL-1). Priprava elaborata poteka po vsebinskih navodilih sodišča, kaj naj bo predmet elaborata, in na podlagi ogleda v naravi (251. in 252. člen ZPP). Elaborat izdela strokovni pomočnik po navodilih sodišča in stanja v naravi, vendar brez predhodne obravnave na kraju samem, seznanitve strank in predhodne ureditve meje, zainteresirane osebe pa se lahko o strokovni podlagi izjavijo v postopku (tretji odstavek 13. člena ZVEtL-1).

8. Vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru je do uveljavitve ZKN podrobneje določal Pravilnik o evidentiranju podatkov zemljiškega katastra, sedaj pa Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (Pravilnik). Presoja primernosti in strokovnosti elaborata zajema vsebinsko (glede na vsebinske zahteve sodišča) in tehnično (glede na tehnične zahteve Pravilnika) ustreznost elaborata. O tem presoja sodišče. 9. Gola navedba sodišča prve stopnje, da je izdelan elaborat jasen in popoln, odgovor izvedenke na pripombe pa prepričljiv, ne dosega potrebnega standarda obrazloženosti odločbe. Res da izpodbijani sklep ni dokončna meritorna odločitev o pravicah in pravnih razmerjih med udeleženci postopka oziroma pravnem položaju dela stavb. Vendar pa se mora v primeru podanih pripomb na izdelan elaborat, sodišče do pripomb vsebinsko opredeliti (v smislu skladnosti elaborata z vsebinskimi zahtevami sodišča in presoje tehnične ustreznosti).

10. Za preverjanje pravilnosti in ustreznosti elaborata se imajo udeleženci pravico izjaviti o njem na način, da predlagajo ogled na kraju samem ali zaslišanje sodnega izvedenca za dokazovanje ali preverjanje njegove (ne)pravilnosti, kar vse jim je sodišče dolžno omogočiti, bodisi razloge za zavrnitev ustrezno obrazložiti.1 Pritožnica je v pripombah na izvedensko mnenje predlagala ustno obravnavo z ogledom, kar izpostavlja tudi v pritožbi. Do njenega predloga se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo.

11. V konkretnem primeru je izvedenka v odgovoru na pripombe izrazila dvom v primernost in strokovnost elaborata kot podlage za vpis spremembe v kataster zaradi uveljavitve ZKN. Skladno s petim odstavkom 13. člena ZVEtL-1 ima sodišče možnost, da strokovno podlago predhodno pošlje v preveritev pristojnemu upravnemu organu. V konkretnih okoliščinah bi bilo skladno z načelom ekonomičnosti in učinkovitosti postopka smotrneje preveriti pri GURS še pred izdajo vmesnega sklepa, ali elaborat zaradi spremembe zakonskih določb, predstavlja primerno podlago za vpis v kataster.

12. Pritožnica pa v pritožbi ni izkazala zatrjevane pristranskosti sodne izvedenke. Iz izvedenskega mnenja je razumeti, da se je izvedenka opredelila zgolj do dejanskih uporabnikov posameznih prostorov in ne v smislu določanja lastninsko pravnih razmerij. V izvedenskem mnenju je celo izrecno navedla, da je lastništvo posameznega dela pravno vprašanje, zato nanj ne podaja odgovora.

13. Ker se sodišče prve stopnje ni ustrezno opredelilo do pripomb in predlogov tožnice ter razlogov za izpodbijano odločitev ni zadostno obrazložilo, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter 3. členom ZVEtL-1). Drugih kršitev, ki jih pritožbeno sodišče preizkusi po uradni dolžnosti, ni našlo (350. člen ZPP).

14. V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do pripomb in predlogov druge nasprotne udeleženke ter v dvomu o primernosti elaborata, poslati elaborat v preveritev pristojnemu organu.

1 Prim. komentar k 13. členu ZVEtL-1 v: dr. Ana Božič Penko, Jure Debevec, mag. Barbara Jan Bufon, dr. Maja Ovčak Kos, mag. Rudi Štravs, dr. Lojze Ude, Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 77.