Jedro

Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest v 21. členu ponuja tudi odgovor o obsegu toženkine dolžnosti glede vzdrževanja vegetacije, ki se nahaja ob ali ki sega nad javno cesto. Temeljni obveznosti glede vzdrževanja vegetacije sta zagotavljanje preglednosti in v okviru te prostega profila ceste ter vzdrževanje dreves v skladu s pravili stroke. In dokazni postopek je pokazal, da je obe te obveznosti toženka preko koncesionarja K. d.o.o. in pogodbenega partnerja S. d.o.o., tudi izvrševala.

Odškodninska odgovornost bi tako lahko bila podana le, če bi bile izkazane konkretne okoliščine, na osnovi katerih bi toženka ob dolžni skrbnosti morala ali bi bila mogla vedeti, da se bo kritičnega dne veja odlomila. Zgolj večja količina snega na vejah pa takšnih okoliščin ne predstavlja. Da bi bilo treba tudi v teh primerih iz povsem preventivnih razlogov otresati veje dreves in zapirati parkirišča, je pretirano in ne bi bilo razumno, glede na število dreves, ki jih toženka vzdržuje pa tudi praktično neizvedljivo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 9.987,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 21. 11. 2013 dalje. Hkrati je odločilo, da je tožnik dolžan povrniti toženki pravdne stroške v znesku 985,15 EUR in stranskemu intervenientu v znesku 1.003,09 EUR, oboje v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva po poteku roka za plačilo dalje.

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se toženemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (oboje s stroškovno posledico). Poudarja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca, ki bi ocenil tržno vrednost vozila pred nastankom škodnega dogodka. Sam je v skladu z določbo 227. člena ZPP predlagal tudi, da sodišče toženki naloži predložitev določene dokumentacije za leto 2010 in 2011 ter posredovanje te dokumentacije sodnemu izvedencu za revizorsko in drugo ustrezno stroko, vse z namenom, da se ugotovi neustreznost in nezadostnost nadzora toženke nad službami in pogodbenimi partnerji, odgovornimi za nastanek škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje pa je ta dokazni predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da je bil predlagan za ugotovitev utemeljenosti višine tožbenega zahtevka. Omenjeno sodišče je spregledalo tudi zatrjevano materialnopravno podlago, ki določa s strani toženke kršene obveznosti (sklicuje se na 5. člen, 7. alinejo prvega odstavka 13. člena in prvi odstavek 44. člena ZJC;1 prvi odstavek 21. člena ZLS;2 10. člen, prvi odstavek 131. člena in 163. člen OZ;3 19. člen Odloka o koncesiji za opravljanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest; 5., 8. in 16. člen Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin4). Pri presoji odškodninske odgovornosti bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da upravljavec javne površine s sklenitvijo pogodbe s koncesionarjem ne more biti prost vseh obveznosti nasproti oškodovancu. Toženka ni poskrbela za vzdrževanje in urejanje cest, ne za dolžno nadzorstvo nad koncesionarjem in javnim podjetjem, zlasti pa ni zagotovila varnosti oseb in premoženja, ki uporabljajo oziroma se nahajajo na občinskih javnih cestah, javnih zelenih površinah ter parkirišču. Izpolnjeni so vsi splošni elementi civilnega delikta. Toženka ni izpolnila svojih obveznosti, zlasti tudi ne po D. V. in Š. K., zaposlenih v MO,5 saj je očitno, da kot kontrolorja oziroma nadzornika nikoli nista preverjala okoliščine ali debele in dolge veje dreves občutno segajo na ceste, pločnike in/ali parkirišča. V času škodnega dogodka avtomobila ni vozil tožnik, prav tako se ni nahajal na kraju škodnega dogodka, ampak je bil to njegov sin. Zmotna in nepravilna je ocena, da je bil tožnikov sin v svoji izpovedi nekonsistenten in neprepričljiv. Skrbnost ravnanja intervenienta je treba presojati po merilu skrajne skrbnosti. Sodišče prve stopnje je spregledalo trditveno podlago tožnika, da je imel intervetnient več možnosti, da padec veje obložene s snegom na vozilo prepreči, in sicer bodisi izvajanjem poostrenega oziroma izrednega nadzora nad parkirišči in vegetacijo, ko zapade oblilo snega in pravočasnim odstranjevanjem zapadlega sneg iz dreves, s primernim zavarovanjem uradnih parkirišč ali pa preventivnim rezanjem vej, ki segajo nad parkirišča. Pri tem je pomembno, da je do škodnega dogodka prišlo devet ur po začetku sneženja. Toženka je za izvajalca javne službe izbrala neustreznega izvajalca ter opustila izvajanje primernega nadzora nad njim. V sodbi so pomanjkljivo in pavšalno navedene storitve, ki naj bi jih toženka in intervenient izvajala zaradi zagotovitve varnosti uporabnikov. Sodišče se ni opredelilo do navedb tožnika, da je intervenient opravljal tudi dela, kot je otresanje vej. Intervenient je po lastni izjavi zadolžen za otresanje vej ter za obrezovanje tistih delov drevesa, ki se nanašajo neposredno na cestišče, ki torej ovirajo preglednost ali kako drugače neposredno ogrožajo cesto. To potrjujejo Dnevnik - Izvajanje zimske službe za dan 28./29. 11. 2010, prevoznica št. 124667 ter izpoved priče B. G. Napačen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da intervenient ni bil zadolžen za otresanje vej in obrezovanje dreves. Ta obveznost je obstajala in glede na to, da je veja visela nad pločnikom, bi jo moral tudi otresti. Veja je segala nad vozilo, torej na površino, na katero ne bi smela segati. Sodišče je spregledalo, da je intervenient vsaj na dan škodnega dogodka s cestišča odstranjeval polomljene veje. Sneženje v zimskem času ni nekaj nepredvidljivega in nepričakovanega. Intervenient bi moral ob izvajanju nalog opaziti, da je na drevesu večja količina zapadlega snega, kar se je po laičnem mnenju tožnika izrazilo tako, da je veja že prej segala nizko na cesto in je bilo zanjo moč pričakovati, da se bo zlomila. Intervenient se je pred škodnim dogodkom s sporno vejo in drevesom veliko ukvarjal, saj je bil seznanjen z dejstvom, da je bilo drevo zdravo, in tudi priznal svoje dolžnosti, ki bi jih v zvezi s spornim drevesom in vejo moral opravljati, ampak jih ni. Škodni dogodek za intervenienta ni predstavljal nepričakovanega, nepredvidljivega in nepreprečljivega dogodka. Dokaz o tem, da predmetna veja pred škodnim dogodkom ni segala na javno površino, bi morala podati toženka. Kljub temu o stanju drevesa in predmetne veje razen pavšalnih trditev nista vedela povedati ničesar določnega. Sodišče prve stopnje je tudi nekritično sledilo izpovedbam s strani toženke in intervenietna predlaganih prič, saj pri presoji njihove verodostojnosti ni ovrednotilo dejstva, da so bile te v času škodnega dogodka oziroma so še zaposlene pri toženki/intervenientu. Nadalje je izven trditvene podlage upoštevalo izpovedi prič, ki se nanašajo na prosti in svetli profil ceste. Prav tako je povzelo vsebino listinske dokumentacije, ki je bila vložena v pravdni spis, kljub temu, da se toženka/intervenient nanjo nista sklicevala (17. do 21. točka obrazložitve). V 21. točki obrazložitve je zapisalo, da je naloga dežurne službe, da neprekinjeno spremlja stanje in razmere na vozišču, česar pri svojem odločanju ni upoštevalo. Spregledalo je tudi, da je zaslišana priča E. K. izpovedal, da se cesta ... pregleduje enkrat tedensko, kar ne dosega pravnega standarda „neprekinjeno“. Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ustrezno skrbi za urejanje in vzdrževanje dreves, je pavšalen, saj iz sodbe ne izhaja, katera so opravila, s katerim toženka skrbi za navedeno in katere ukrepe je prevzela v smeri preprečevanja škodnih dogodkov. Posledica nepravilne odločitve o glavni stvari je tudi nepravilna stroškovna odločitev.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.6

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,7 na katero opozarja pritožnik. Izrek sodbe je razumljiv, v njem ni nasprotij, prav tako ni v nasprotju z razlogi sodbe. Izpodbijana sodba ima tudi razloge o odločilnih dejstvih, ki si med seboj ne nasprotujejo.

6. Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznega predloga po postavitvi sodnega izvedenca cenilca so pravilni.8 Tožnik je v vlogi z dne 28. 5. 2016 predlagal postavitev sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca zaradi ugotavljanja vrednosti vozila pred škodnim dogodkom. Ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo že po temelju, je ta dokazni predlog, postavljen za dokazovanje višine škode, nepotreben. Posledično tudi ni podana očitana pristranskost sodišča prve stopnje, ki naj bi se kazala v neutemeljeni zavrnitvi tega dokaznega predloga.

7. V pripravljalni vlogi z dne 5. 10. 2016 je tožnik zaradi ugotavljanja neustreznosti in nezadostnosti nadzora toženke nad njenimi službami in pogodbenimi partnerji predlagal postavitev izvedenca revizorske in druge ustrezne stroke. Sodišče prve stopnje je zaradi nedoločnosti postavljenega predloga po postavitvi izvedenca druge ustrezne stroke tožnika na naroku dne 22. 11. 2016 pozvalo, da svoj dokazni predlog specificira. Tožnik je pojasnil, da se dokazni predlog nanaša na izvedenca oziroma cenilca, ki bi v primeru, če višine škode ne bi bilo mogoče ugotoviti s cenilcem ali z revizorjem, izdelal mnenje glede višine škode.9 To pomeni, da je spremenil dokazno temo oziroma okoliščine, glede dokazovanja katerih je dokaz predlagal. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je bil dokaz predlagan zaradi ugotavljanja višine tožbenega zahtevka, zato ni utemeljen.

A tudi v kolikor bi šteli, da je bil ta dokaz predlagan zaradi ugotavljanja izvrševanja dolžnega nadzorstva toženke nad izvajalci javne službe, njegova izvedba ni bila potrebna. Prvič zato, ker je lahko opustitev dolžnega nadzorstva v vzročni zvezi z zatrjevano škodo le, če bi se ugotovilo, da je bilo ravnanje izvajalcev javne službe nedopustno. In drugič zato, ker je sodišče prve stopnje glede pasivne legitimacije toženke sledilo stališču tožnika, da se s prenosom obveznosti vzdrževanja na izvajalca javne službe, občina kot upravljavec ne more razbremeniti odgovornosti za opustitev obveznosti v zvezi z vzdrževanjem cest.1011 Glede na tako široko razumevanje toženkine pasivne legitimacije toženke pa niso pravno relevantni niti pritožbeni očitki, ki se nanašajo na izbiro izvajalca javne službe, nadzor nad njim ter komunikacijo med izvajalcema javne službe.

8. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na naslednja pravno pomembna dejstva: - tožnikovo vozilo je bilo 28. 11. 2010 okoli 22. ure parkirano na označenem parkirišču ob desnem robu cestišča, nasproti stanovanjske hiše stoječe na naslovu ...., - nepremičnina, na kateri je bilo parkirano vozilo, je katastrsko cesta in je v lasti toženke, ki je tudi upravljavec ceste, - na parkirano vozilo je padla odlomljena veja drevesa, stoječega ob pločniku poleg parkirnega mesta, - drevo je del mestnega drevoreda, katerega krošnje dreves segajo nad pločnik in deloma tudi nad cesto, - veja je vozilo močno poškodovala, - na dan, ko se je odlomila veja, je močno snežilo, sneg je bil moker, težak, - od 7. ure zjutraj 28. 11. 2010 do 7. ure zjutraj 29. 11. 2010 je zapadlo 17 cm snega na 6 cm podlage,12 - toženka je imela pogodbo o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest sklenjeno s K. d.o.o., - dolžnost koncesionarja je bila vzdrževanje ceste, tudi zagotavljanje preglednosti, ne pa siceršnja skrb za rastje in vegetacijo, - koncesionar je redno pregledoval stanje cest in pločnikov, tako da je bila zagotovljena njihova prevoznost in preglednost (tudi vidni profil ceste), - na dan, ko se je odlomila veja, je koncesionar ob 13 h pričel s posipanjem cest na celotnem območju MO, ob 16 h pričel s pluženjem in ponovnim posipanjem cest, prioritete ter akcijo pluženja cest so okrog 24. ure ponovili. Okrog polnoči so se padavine zamanjšale, ob 2 h pa so pričeli s čiščenjem in posipavanjem peščevih površin, - urejanje zelenih površin je obvezna gospodarska javna služba, pogodbo o urejanju in čiščenju javnih zelenih površin na območju MO ima toženka sklenjeno z družbo S. d.o.o., - drevesa se redno pregledujejo, veje se redno obrezujejo zaradi preglednosti in varnosti v cestnem prometu, - na javnih površinah MO je poleg dreves ob blokovskih naselji še 80.000 dreves, - do zloma veje je prišlo zaradi velike količine snega na vejah, veja je počila zaradi lastne teže. 9. Pritožnik teh ugotovitev oziroma dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje v pritožbi ni uspel omajati. Ali je bil voznik vozila tožnik ali njegov sin, v predmetni zadevi ni pravno pomembno. Sodišče prve stopnje je ocenilo izpoved tožnikovega sina v delu, kjer je opisoval vremenske razmere relevantnega dne, in glede na njegovo izpoved13 pravilno ocenilo, da je bil nekonsistenten in neprepričljiv ter mu v tem delu upravičeno ni sledilo. Z zaključkom, ki ga je na podlagi te dokazne ocene sodišče prve stopnje sprejelo, in sicer da je kritičnega dne snežilo, pa soglaša tudi sam pritožnik.

10. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, da je do snegoloma prišlo v času obravnavanega dogodka, ampak je le povzelo izpoved priče Š. K. o tem, kakšne so bile posledice zadnjega snegoloma v MO.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo izpovedbam s strani toženke in intervenienta predlaganih prič.14 Dejstvo delovnopravne povezanosti s toženko/intervenientom samo za sebe verodostojnosti njihovih izpovedb ne more omajati. Poleg tega je sodišče prve stopnje izpovedbe ocenilo tudi v povezavi z drugimi dokazi15 in jim (ker so izpovedbe potrjevali) tudi zato utemeljeno sledilo.

12. Ne držijo niti pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje širilo trditveno podlago toženke/intervenienta. Kakšne so obveznosti intervenienta v zvezi z vegetacijo, je intervenient pojasnil v prvi pripravljalni vlogi z dne 24. 5. 2016. Med nalogami, ki jih je dolžan izvajati, je izrecno navedel odstranjevanje rastlinja ob cestišču, ki se nahaja v prostem profilu vozišča ter zagotavljanje vidljivosti in preglednosti.16 Priče B. G., Z. Š. in E. K. pa so bile predlagane tudi zaradi ugotavljanja izpolnjevanja obveznosti intervenienta.17

13. V točki 17. do 20. obrazložitve izpodbijane sodbe ter v delu 21. točke obrazložitve, kjer je primeroma navedena vsebina izvedbenega programa zimske službe, je sodišče prve stopnje le povzelo določbe v času škodnega dogodka relevantnega Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest.18 Gre za Pravilnik, ki določa vrste vzdrževalnih del na javnih cestah ter potrebni nivo vzdrževanosti javnih cest. Njegovo sprejetje je predvidel drugi odstavek 8. člena ZJC,19 torej zakon, na katerega se kot na temeljni pravni vir, ki določa obveznosti toženke/intervenienta, opira pritožnikov tožbeni zahtevek. Gre za materialnopravni predpis, ki ga sodišče z ozirom na podane trditve o opustitvi/izvajanju obveznosti v zvezi z vzdrževanjem javnih cest pozna in uporabi po uradni dolžnosti. Takšne trditve je intervenient podal tudi glede opravljanja zimske službe in se pri tem izrecno skliceval na program zimske službe.20 Sodišče prve stopnje se je tako v okviru izvedenega dokaznega postopka pravilno opredelilo tudi do obveznostih intervenienta povezanih z izvajanjem zimske službe.

14. Za presojo (ne)dopustnosti ravnanja toženke je treba najprej ugotoviti, kakšne dolžnosti je imela v zvezi z vzdrževanjem vegetacije glede na sam kraj škodnega dogodka – pas za parkiranje, ki je del občinske javne ceste. Vprašanje, ali je te dolžnosti izpolnila, pa (kot to izpostavlja pritožnik) ovrednotiti glede na standard skrbnosti dobrega strokovnjaka.21

15. Javne ceste morajo biti grajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.22

16. Obveznosti glede rednega vzdrževanja vegetacije je prej omenjeni Pravilnik predvidel v 21. členu. Na površinah, ki so sestavni del javne ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke.

17. Ta člen Pravilnika nam da odgovor na dve ključni vprašanji, ki jih izpostavlja pritožnik. Prvič pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da ni nedopustno, da veje dreves segajo nad javno cesto.23 Pravilnik namreč ne določa, da je treba vegetacijo na površinah, ki so sestavni del javne ceste odstraniti, ampak, da jo je treba vzdrževati. K temu pritožbeno sodišče dodaja, da tudi določila Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin (Odlok)24 ni moč razumeti na način, da v predmetni zadevi veje ne bi smele segati nad javno cesto. Iz same vsebine (v času škodnega dogodka veljavnega) 16. člena Odloka25 in njegove umestitve v poglavje „pravice in obveznosti uporabnikov“ namreč izhaja, da se ta nanaša na zasebne lastnike zemljišč in ne na primere, kot je konkretni, ko je šlo za mestni drevored oziroma za javno zeleno površino v lasti toženke. To izhodišče, na katerem pritožnik gradi protipravnost ravnanja/opustitev toženke26 in v več delih pritožbe izpeljuje obveznosti toženke,27 se zato izkaže kot neutemeljeno.

18. Pravilnik pa nam v 21. členu ponuja tudi odgovor o obsegu toženkine dolžnosti glede vzdrževanja vegetacije, ki se nahaja ob ali ki sega nad javno cesto. Temeljni obveznosti glede vzdrževanja vegetacije sta zagotavljanje preglednosti in v okviru te prostega profila ceste ter vzdrževanje dreves v skladu s pravili stroke. In dokazni postopek je pokazal, da je obe te obveznosti toženka preko koncesionarja K. d.o.o. in pogodbenega partnerja S. d.o.o., tudi izvrševala.

19. Dodatnih aktivnosti glede vzdrževanja dreves v zimskem času niti Pravilnik niti ostali predpisi, na katere se tožnik izrecno sklicuje v pritožbi, ne predvidevajo. Teh prav tako ne določajo pogodba o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest,28 izvedbeni program zimske službe,29 pogodba o urejanju in čiščenju javnih zelenih površin na območju MO v letu 201030 in letni izvedbeni program za leto 2010.31 Iz določb Pravilnika o zimski službi32 je razvidno, da so aktivnosti zimske službe usmerjene predvsem v omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah ter v tem okviru predvsem v posipavanje proti poledici in odstranjevanje snega s cest. Določbe izvedbenega programa zimske službe o nalogah dežurne službe, ki jih izpostavlja pritožnik, se tudi izrecno nanašajo le na vozišče javne ceste. Noben od teh aktov tudi ne predpisuje splošne obveznosti odstranjevanja zapadlega snega z dreves. Pritožnik sicer utemeljeno opozarja, da je predmetnega dne intervenient tudi otresal veje dreves33, vendar je ta dokaz treba razumeti v povezavi z izpovedjo priče B. G., da so pozimi veje odstranjevali ali otresali le, če so pod težo snega prenizko visele (torej če segale v vidni profil javne ceste34).

20. Odškodninska odgovornost bi tako lahko bila podana le, če bi bile izkazane konkretne okoliščine, na osnovi katerih bi toženka ob dolžni skrbnosti morala ali bi bila mogla vedeti, da se bo kritičnega dne veja odlomila. Zgolj večja količina snega na vejah pa takšnih okoliščin ne predstavlja. Da bi bilo treba tudi v teh primerih iz povsem preventivnih razlogov otresati veje dreves in zapirati parkirišča, je pretirano in ne bi bilo razumno, glede na število dreves, ki jih toženka vzdržuje pa tudi praktično neizvedljivo.35 Glede na to, da je voznik avtomobil parkiral, pa so očitno neutemeljene tudi navedbe, da je veja segala na cestišče na način, da je bila zaradi nje ovirana ali onemogočena vožnja oziroma samo parkiranje. Neutemeljeno je tudi pritožbeno navajanje, da toženka in intervenient razen pavšalnih trditev nista izkazala, da predmetna veja pred škodnim dogodkom ni segala na javno površino. Tožnik je bil dolžan opredeliti (utemeljiti) tiste konkretne okoliščine, zaradi katerih bi toženka36 ob dolžni skrbnosti morala in mogla vedeti, da se bo (konkretna) veja odlomila. Nenazadnje je bil njegov sin tisti, ki se je nahajal na kraju škodnega dogodka.

21. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje,37 je rast dreves v mestnih okoliših v javnem interesu (v vsesplošno korist). Še tako skrbni ukrepi pa ne morejo preprečiti zloma vej v primeru snega. To je riziko, ki smo ga ljudje prevzeli zaradi zagotavljanja zdravega življenjskega okolja in katerega posledice, v kolikor gre za drevesa, ki so vzdrževana, nosimo sami.

22. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP38).

23. Zaradi neuspeha s pritožbo39 tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi toženka sama krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe k odločitvi o tožnikovi pritožbi niso prispevale (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Zakon o javnih cestah, Uradni list RS, št. 29/1997, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o lokalni samoupravi, Uradni list RS, št. 72/93, s kasnejšimi spremembami. 3 Obligacijski zakonik, Uradni list, št. 83/01, s kasnejšimi spremembami. 4 Uradni list RS, št. 11/2009, s kasnejšimi spremembami. 5 Mestna občina .... 6 Tožnik je vložil odgovor na odgovor na pritožbo, v katerem vztraja pri navedbah podanih v pritožbi. 7 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 8 Glej 7. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 9 Glej drugo stran zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 22. 11. 2016. 10 Glej 9. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 11 Glej VSL sodba II Cp 1127/2015 z dne 29. 7. 2015 in VS RS sodba II Ips 597/2009 z dne 18. 11. 2010. 12 Snežiti je začelo ob 12. uri (Poročilo o akciji zimske službe na območju MO, priloga B11). 13 Najprej je izpovedal, da ni bilo padavin, potem, ko mu je bila predočena očetova izpoved, pa je izpovedal, da se tega ne spomni. 14 E. K., Z. Š., B. G. in Š. K. 15 In sicer pogodbo o podelitvi koncesije, knjigo dežurstev, dnevnikom izvajanja zimske službe, poročilom o akciji zimske službe. 16 In sicer drugi odstavek točke 1 pripravljalne vloge z dne 24. 5. 2016. 17 Pripravljalna vloga z dne 24. 5. 2016. 18 Uradni list RS, št. 62/98, s kasnejšimi spremembami. 19 Zakon o javnih cestah, Uradni list RS, št. 29/1997, s kasnejšimi spremembami. 20 Pripravljalna vloga z dne 24. 5. 2016. 21 Glej drugi odstavek 6. člena OZ. 22 Glej v času dogodka veljavni prvi odstavek 5. člena ZJC. 23 Tožnik je v 12. točki pritožbe navedbe o obveznostih intervenienta glede vzdrževanja vegetacije, ki jih je ta podal v II. pripravljalni vlogi, izvzel iz konteksta. Iz vsebine njegovih nadaljnjih vlog namreč ne izhaja, da bi bila njegova obveznost odstranjevanje vse vegetacije, ki sega na javno cesto (glej npr. 7. točko pripravljalne vloge z dne 16. 9. 2016). 24 Uradni list RS, št. 11/2009, s kasnejšimi spremembami. 25 Lastniki zemljišč morajo svoja zemljišča vzdrževati tako, da ne kazijo urejenega in čistega videza okolice in se iz njih ne širijo odpadki, trava, veje in drugo na občinsko cesto ali javno zeleno površino in ne ovirajo rabe teh površin ter javne in prometne varnosti. 26 Da veje dreves ne bi smele segati nad javno cesto. 27 Glej npr. drugi odstavek na 10. strani pritožbe. 28 Priloga B1. 29 Priloga B10. Čiščenje površina za pešce (b. točka izvedbenega programa) se nanaša na čiščenje pločnikov in pohodnih površin za pešce, kot to že sam navaja tudi pritožnik. 30 Priloga B15. 31 Priloga B19. 32 Glej 27. do 32. člen Pravilnika. 33 Dnevnik izvajanja zimske službe, prevoznica št. 124667 (priloga B8). 34 Dodalo pritožbeno sodišče. 35 Sodišče prve stopnje ni spregledalo tožnikovih navedb o možnostih preprečitve padca veje obložene s snegom na vozilo (11. točka pritožbe) in se je do njih tudi opredelilo (glej 36. in 37. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). 36 Ki naj bi po ugotovitvah sodišča prve stopnje svoje redne obveznosti (namenjene omogočanju preglednosti in varnosti v cestnem prometu) pregledovanja dreves in obrezovanja vej (oziroma potrebnega nadzora) ustrezno izpolnjevala. 37 Glej 37. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 38 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 39 Medtem ko podaja odgovora na odgovor na pritožbo v ZPP tudi sicer ni predvidena.