Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tekom pravdnega postopka je prišlo do pripojitve družbe k sedanjemu tožniku, zato je prvo sodišče postopek s sklepom z dne 23. 3. 2016 pravilno prekinilo z dnem 19. 2. 2016 in v 2. točki predmetnega sklepa odločilo, da se na strani tožnika z dnem 3. 3. 2016 nadaljuje s pravno naslednico. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče spregledalo spremembo na strani tožeče stranke. Tudi v uvodu izpodbijane sodbe je tožečo stranko pravilno označilo in ni sporno, da je tožeča stranka pravna naslednica upnika. Ker je pravno nasledstvo jasno izkazano, je dejstvo, da je prvo sodišče sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, neproblematično. Sodbo je treba brati skupaj s sklepom o izvršbi, zato je ob razumni interpretaciji zaključek, da mora toženec obveznost plačati novemu tožniku, pravilen.
V skladu z ZOdvT se v primeru, ko postopek poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, nagrada za postopek izvršbe všteje v nagrado za postopek (tarifna številka 3100).
I. Pritožbi se delno ugodi in se odločitev o stroških postopka v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek 9.263,77 EUR nadomesti z zneskom 8.523,33 EUR.
II. Sicer se pritožba tožene stranke zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 64580/2014 z dne 19. 5. 2014 vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 288.169,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 268.981,00 EUR za čas od 26. 4. 2014 dalje in od zneska 19.188,03 EUR za čas od 16. 5. 2014 dalje. Obenem je odločilo, da za to obveznost toženec odgovarja solidarno z dolžnikom S. B. po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2641/2014-I z dne 2. 12. 2015. Prej navedeni sklep je vzdržalo v veljavi tudi v tretjem odstavku izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 587,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka). Razveljavilo pa ga je v prvem odstavku izreka za znesek 687,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2014 dalje in za zakonske zamudne obresti od zneska 19.188,03 EUR za čas od 26. 4. 2014 do 15. 5. 2014 ter je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). Tožencu je naložilo povračilo 9.263,77 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).
2. Zoper odločitev v I. točki izreka in stroškovno odločitev (III. točka izreka) vlaga pritožbo toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1. Poudarja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo o prvotnem zahtevku, prezrlo pa je objektivno spremembo tožbe. V skladu z načelom stroge formalne legalitete, ki je uveljavljena v izvršilnem postopku, izpodbijana sodba ni izvršljiva, saj obveznosti upniku, ki je prenehal pred izdajo prvostopenjske sodbe, ni moč izpolniti. Ker se je pritožil le toženec, je treba v skladu s prepovedjo spremembe na slabše tožbeni zahtevek zavrniti. V ponovljenem postopku bi se namreč obravnavana kršitev načela dispozitivnosti - odločanje je bilo mimo tožbenega zahtevka - odpravila, s čimer pa bi bil prizadet toženec.
Podredno toženec uveljavlja napačno odločitev o stroških postopka. Poudarja, da bi moralo sodišče pri priznanju nagrade za postopek upoštevati stroške, ki so bili tožniku že priznani v nagradi za postopek izvršbe. Prav tako so bili s sklepom o izvršbi že priznani pavšalni stroški za poštne in telekomunikacijske storitve v znesku 20,00 EUR, pri čemer pa se v vsaki zadevi lahko zahteva največ 20,00 EUR (tarifna št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi).
Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne, tožniku pa naloži v plačilo vse pravdne stroške toženca. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča ter izpostavlja, da je sodbo treba brati skupaj s potrjenim sklepom o izvršbi. Tako ne more biti dvoma, da je sodišče razsodilo, da mora toženec terjatev po sklepu o izvršbi plačati novemu tožniku. Ni mogoče prezreti, da se je oseba upnika v postopku spremenila. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno naziranje, da bi bilo treba odločitev spremeniti in tožbeni zahtevek zavrniti, ker je prvo sodišče prezrlo objektivno spremembo tožbe in delno vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 64580/2014 z dne 19. 5. 2014, izdan na podlagi izvršilnega predloga tožnikovega pravnega prednika F., d. d, je zmotno. Tekom pravdnega postopka je prišlo do pripojitve navedene družbe k sedanjemu tožniku DUTB, d. d., zato je prvo sodišče postopek s sklepom z dne 23. 3. 2016 pravilno prekinilo z dnem 19. 2. 2016 in v 2. točki predmetnega sklepa odločilo, da se na strani tožnika z dnem 3. 3. 2016 nadaljuje s pravno naslednico družbo DUTB, d. d. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče spregledalo spremembo na strani tožeče stranke. Tudi v uvodu izpodbijane sodbe je tožečo stranko pravilno označilo in ni sporno, da je tožeča stranka pravna naslednica upnika. Ker je pravno nasledstvo jasno izkazano, je dejstvo, da je prvo sodišče sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, neproblematično. Sodbo je treba brati skupaj s sklepom o izvršbi, zato je ob razumni interpretaciji zaključek, da mora toženec obveznost plačati novemu tožniku (družbi DUTB, d. d.), pravilen. Sicer pa je nasploh vprašljiv interes toženca, ki v pritožbi uveljavlja problem izvršljivosti izpodbijane odločbe. Njegovo razlogovanje, da bi bilo treba zahtevek kar zavrniti, pa je - kot je bilo že zgoraj pojasnjeno - zmotno.
6. Utemeljeno pa pritožba opozarja na napačno odločitev v stroškovnem delu. V skladu z Zakonom o odvetniški tarifi se v primeru, ko postopek poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, nagrada za postopek izvršbe všteje v nagrado za postopek (tarifna številka 3100). Sodišče prve stopnje bi moralo pri priznanju nagrade za postopek upoštevati nagrado za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki je bila tožeči stranki prisojena v okviru stroškov izvršbe v znesku 587,01 EUR. Toženec pravilno izpostavlja, da ni mogoče dvakrat upoštevati pavšalnega materialnega stroška po tarifni številki 6002 v znesku 20,00 EUR. Na podlagi določbe 5. alineje 358. člena ZPP je bilo zato treba spremeniti stroškovno odločitev oziroma jo zmanjšati na znesek 8.523,33 EUR.
7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 165. členom istega zakona. Uspeh toženca v pritožbenem postopku je bil zgolj minimalen, strošek tožeče stranke za odgovor na pritožbo pa nepotreben, ker ni bistveno pripomogel k rešitvi pritožbe. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
1 V nadaljevanju: ZPP.