Varstvo pred nezaželeno objavo na spletnem forumu

Datum

25.07.2024

Številka

07121-1/2024/871

Kategorije

Mediji, Policijski postopki, Svetovni splet

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 10. 5. 2024 po elektronski pošti prejel dopis, v katerem navajate, da naj bi na spletnem forumu zasledili objavo z imenom in priimkom policista, v kateri posamezniki izražajo nezadovoljstvo z njegovim delom ter javno pozivajo k nasilju zoper posameznika.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP za presojo vprašanja, v katerih situacijah prevlada pravica posameznikov do svobode izražanja (npr. z objavami resne kritike o delu uradne osebe na spletnem forumu) In kdaj pravica posameznika do njegove zasebnosti ni pristojen. Za to presojo je namreč pristojno sodišče.

Vsekakor lahko žaljiva objava na spletnem forumu, zlasti v primerih ko se posamezniku povzroča škoda, pomeni tudi poseg v osebnostne pravice posameznika, ki se varujejo pred civilnimi sodišči.

Pod določenimi pogoji pa bi lahko šlo tudi za storitev kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog. Tega pa posameznik lahko poda na Policiji RS ali na pristojno državno tožilstvo.

Obrazložitev

IP se vam uvodoma opravičuje za zapoznel odgovor na vaše vprašanje, katerega je pomotoma spregledal. Kljub poznejšem odgovoru vseeno upamo, da vam naše pojasnilo še koristi in pomaga.

V zvezi z vašim vprašanjem najprej poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more in ne sme presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Pri obravnavi raznovrstnih objav na spletnih forumih se pogosto odpira vprašanje razmerja med pravico varstva osebnih podatkov (kot izraza zlasti informacijske zasebnosti) ter pravice do svobode izražanja. To razmerje podrobneje ureja 73. člen ZVOP-2, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije dovoljena. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter obdeluje v njih vsebovane osebne podatke, potrebne za ta namen.

V okviru svobode izražanja se lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:

-je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

-je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

-so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

-so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;

-gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

-so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

-javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali

-tako določa drug zakon.

Pri tem upravljavci ali obdelovalci ne smejo za namene izvajanja svobode izražanja nezakonito razkriti, nezakonito posredovati ali omogočiti nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov.

Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZVOP-2 se pravice ali drugi zahtevki posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz 73. do 75. člena tega zakona ne izvajajo v postopkih pred nadzornim organom po določbah tega zakona ali po določbah Splošne uredbe, kar pomeni, da IP za odločanje o teh zadevah (t.j razmerju o tem, katera pravica v katerih situacijah prevlada) ni pristojen.

Posameznik na katerega se osebni podatki nanašajo, ki se obdelujejo po 73. členu ZVOP-2, lahko svoje pravice uveljavlja pred sodišči v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo.

IP tudi sicer poudarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS). Objava osebnih podatkov posameznika s strani fizičnih oseb, zlasti kadar taka objava posamezniku povzroča škoda (npr. Posega v njegovo dobro ime in osebnostne pravice) bi lahko taka objava predstavljala poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki jo lahko posameznik uveljavlja na civilnem oziroma kazenskem sodišču.

Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja, prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda.

Pod določenimi pogoji bi lahko šlo celo za določene elemente kaznivih dejanj skladno s Kazenskim zakonikom (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23) v nadaljevanju: KZ-1), kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanje in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, grožnja, javno spodbujanje nasilja, napad na uradno osebo, oviranje pravosodnih in državnih organov itd. Predlog za pregon kaznivega dejanja posameznika lahko poda na Policiji RS ali pri pristojnem državnem tožilstvu.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

dr. Jelena Virnat Burnik, informacijska pooblaščenka