Jedro

Za uveljavljanje tožbe zaradi odškodnine zaradi sojenja brez nepotrebnega odlašanja mora biti izpolnjena procesna predpostavka, in sicer, da je pred tem vložen predlog za poravnavo pri državnem pravobranilstvu v smislu 19. člena ZVPSBNO. Tožena stranka pa je pravilno ugotovila, da je tožba preuranjena ter zato nedopustna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 27. 5. 2015 za sestavo in vložitev izrednega pravnega sredstva, tj. revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3277/2014 z dne 18. 3. 2015 v zvezi s sklepoma Okrožnega sodišča v Ljubljani, III P 4242/2009-62 z dne 28. 4. 2014 in III P 4242/2009-68 z dne 1. 7. 2014, zaradi plačila odškodnine 30.000.000,00 EUR.

Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik na Okrožno sodišče v Ljubljani 30. 12. 2009 vložil laično tožbo zoper Republiko Slovenijo, iz razloga, ker naj bi tožena stranka po svojih organih s hudo malomarnostjo opustila dolžnosti, ki jih veleva pozitivno pravo. Potem, ko je tožnik tožbo dopolnil, je bilo ugotovljeno, da je za obravnavano problematiko treba uporabiti Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Sodišče je ugotovilo, da mora biti za uveljavljanje tožbe zaradi odškodnine zaradi sojenja brez nepotrebnega odlašanja izpolnjena procesna predpostavka, in sicer, da je pred tem vložen predlog za poravnavo pri državnem pravobranilstvu v smislu 19. člena ZVPSBNO. Zato je ugotovilo, da je tožba preuranjena ter zato nedopustna. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom III P 4242/2009-62 z dne 28. 4. 2014 sklenilo, da se tožnikova tožba zavrže. Kasneje pa je izdalo še sklep III P 4242/2009-68 z dne 1. 7. 2014, s katerim je sklenilo, da je tožnik dolžan toženi stranki plačati 55.887,50 EUR pravdnih stroškov. Zoper navedena sklepa se je tožnik pritožil. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom II Cp 3277/2014 z dne 18. 3. 2015 tožnikovo pritožbo zoper prvi sklep zavrnilo. V zvezi s pritožbo zoper sklep o stroških pa je pritožbi delno ugodilo in sklep spremenilo, tako da je tožniku naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 497,10 EUR, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo.

Tožnik želi vložiti izredno pravno sredstvo, tj. revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3277/2014 z dne 18. 3. 2015 v zvezi z zgoraj navedenima sklepoma Okrožnega sodišča v Ljubljani, zaradi plačila odškodnine 30.000.000,00 EUR. Pristojni organ za BPP je že po vpogledu v dokumentacijo ugotovil, da ni razlogov, da bi podvomil v odločitev sodišča druge stopnje, prav tako tožnik ni navedel konkretnih razlogov za vložitev revizije. Zato pristojni organ za BPP ugotavlja, da je vložitev revizije nesmiselna, saj v konkretnem primeru ni šlo za vsebinsko presojo, pač pa je sodišče tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja procesne predpostavke in tako tožnik nima možnosti za uspeh. Ugotavlja tudi, da tožnik ni navedel razloge, zaradi katerih se ne strinja z odločitvijo sodišča glede odločitve o pravdnih stroških. V konkretni zadevi je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. III P 4242/2009-62 z dne 28. 4. 2014 tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Če tožbe ni mogoče obravnavati zaradi pomanjkljive dejanske podlage, je tožba nepopolna in o tožbenem zahtevku ni mogoče meritorno odločati. Na podlagi povedanega ugotavlja, da revizija ni možna, zato tudi dodelitev BPP ne bi bila utemeljena. Zato ugotavlja, da za dodelitev BPP ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki mora biti izpolnjen poleg pogoja materialnega in premoženjskega stanja prosilca in sicer, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. V konkretni zadevi pa tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh.

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijanim aktom ne strinja. Ker ni prava uka oseba, sodišče prosi, da mu dodeli BPP, da se upravni spor pravilno popravi. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v tožbi in tako organu za BPP dokazal, da so njegove navedbe netočne. Izpostavlja, da je prejemnik socialne podpore, zato sodišče prosi za oprostitev vseh stroškov postopka in tudi sodnih taks. Poudarja, da bo nadaljeval svoj boj z novimi kazenskimi obtožbami in visokimi odškodninskimi tožbami, saj mu je država Slovenija uničila družino in podjetje ter ga že več kot 20 let z delovanjem svojih institucij uničuje. Smiselno torej sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne pristojnemu organu za BPP v ponovni postopek.

Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču poslala upravni spis zadeve.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan, sodišče pa se strinja z navedbami iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena. Ker tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBBP je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila Ustavo RS in EKČP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka.

Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli BPP. Navedena tožnikova prošnja je bila predmet obravnave pred pristojnim organom za BPP, ki je z odločbo Bpp 190/2015-4 z dne 14. 9. 2015 tožnikovo prošnjo zavrnil. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Neutemeljen je tudi tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.