Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba II U 213/2018-14

ECLI:SI:UPRS:2021:II.U.213.2018.14 Upravni oddelek

sodni izvedenec razrešitev sodnega izvedenca pravni standard zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja
Upravno sodišče
18. februar 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Glede na to, da tožena stranka ni napolnila pravnega standarda, saj ni povedala, kaj točno zajema pojem „neredno delo“, ni pravilno uporabila materialnega prava. Sodišče je zato po opravljeni glavni obravnavi in zaslišanju tožnice to pomanjkljivost odpravilo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za pravosodje, št. 705-180/2017/33 z dne 4. 6. 2018, odpravi. V preostalem delu, ki se nanaša na odškodninski zahtevek, se tožnico napoti, da lahko uveljavlja zahtevek v pravdi.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno odločbo je Ministrstvo za pravosodje odločilo, da tožnico kot sodno izvedenko imenovano za strokovno področje medicine, podpodročje psihiatrije razreši z dnem dokončnosti te odločbe (1.točka izreka). Razrešena sodna izvedenka mora v treh dneh od dneva prejema te odločbe Ministrstvu za pravosodje oddati štampiljko in izkaznico sodne izvedenke za navedeno področje in podpodročje (2.točka izreka). Razrešitev sodne izvedenke se vpiše v imenik sodnih izvedencev in objavi na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje (3.točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnica na podlagi 94. člena takrat veljavnega Zakona o rednih sodiščih in 88. člena Sodnega poslovnika za redna sodišča in 4. člena Pravilnika o stalnih sodnih izvedencih imenovana za stalno sodno izvedenko za področje psihiatrije za območje takratnega Temeljnega sodišča v Mariboru. Po uveljavitvi Zakona o sodiščih v letu 1994 je tožnica nadaljevala delo kot sodna izvedenka za področje medicine, podpodročje: psihiatrije, s tem statusom je bila vpisana v imenik sodnih izvedencev, prejela je izkaznico in štampiljko sodne izvedenke za navedeno področje in podpodročje.

3. Tožena stranka je dne 25. 5. 2017 prejela dopis Delovnega sodišča v Mariboru, št. Pd 116/2015 z dne 24. 5. 2017, s katerim je bila seznanjena z okoliščino, da v zadevi z navedeno opravilno številko, kljub večkratnim urgencam, sodna izvedenka A.A. ni izdelala izvida in mnenja v postavljenem roku, prav tako pa kljub pozivom ni vrnila sodnega spisa. Obvestilu je sodišče priložilo tudi urgenco z dne 24. 5. 2017, iz katere je razvidno, da sodna izvedenka sodišča tudi ni seznanila z razlogi, zaradi katerih ni izdelala izvida in mnenja.

4. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 89. člena Zakon o sodiščih (v nadaljevanju ZS), je minister ugotovil, da je tožnici mogoče očitati nerednost v primerih, ki jih navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in sicer je prihajalo do zamud pri izdelavi izvidov in mnenj. V navedenih primerih dejansko stanje ni sporno, saj to nedvoumno izhaja iz poročil sodišč ter listin, ki so jih priložila sodišča, izvedenka pa v odgovoru z dne 26. 9. 2017 ter v odgovoru na obvestilo o uvedbi postopka razrešitve z dne 20. 3. 2018 priznava, da je dejansko prihajalo do zamud pri izdelavi izvidov in mnenj.

5. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da ni bila zaslišana v upravnem postopku in da ni bila pozvana, da na katerokoli konkretno vprašanje pisno podrobno odgovori ter predlaga, da sodišče odloči, da se izpodbijana odločba odpravi in prekliče razrešitev. Navaja, da je šlo tudi za situacije, ko iz moralno etičnih razlogov ni mogla toženi stranki navesti najpomembnejšega razloga za zamudo. Delo izvedenca psihiatra je zahtevno in najbolj zakomplicirano in delikatno. Pojasni tudi, da se bo v letu 2018 upokojila, in bo lahko ustrezno in sproti opravljala izvedensko delo. Predlaga tudi, da sodišče toženi stranki naloži povrnitev nepremoženjske škode zaradi emocionalne prizadetosti, duševnih bolečin zaradi trpljenja sramote ob razrešitvi in materialno škodo zaradi izpada izvedenskega dela.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo meni, da je tožba neutemeljena v celoti, tudi zahtevek za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, do katerega pa se ne more opredeliti, saj je pavšalen, posledično pa ne more biti predmet presoje. Nadalje navaja, da tožnica res ni bila zaslišana, vendar zaslišanje ni bilo potrebno, saj je bila seznanjena z vsemi dokumenti, ki se nahajajo v upravnem spisu, imela pa je tudi možnost, da na očitke odgovori. Dejansko stanje ni sporno, saj tožnica priznava zamudo pri izvedenskem delu. Minister za pravosodje tožnici očita neredno delo v večjem številu primerov pred različnimi sodišči kar predstavlja samostojni razlog razrešitve po 3. točki prvega odstavka 89. člena ZS.

7. Tožba je utemeljena.

8. V predmetni zadevi je sodišče sprejelo sklep dne 4. 11. 2020, da bo odločalo po sodniku posamezniku, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9. V obravnavani zadevi je sporna izpodbijana odločitev tožene stranke o razrešitvi tožnice kot sodne izvedenke za področje psihiatrije, na podlagi 3. točke prvega odstavka 89. člena ZS, ki je veljal v času odločanja tožene stranke v predmetni zadevi. Slednji določa, da minister, pristojen za pravosodje, razreši sodnega izvedenca, če svojih dolžnosti ne opravlja redno in vestno.

10. Razrešitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev je v času izdaje izpodbijane odločbe urejal tudi tedaj veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik). Po določbi 2. člena Pravilnika mora izvedenec oziroma cenilec pri svojem delu upoštevati določbe zakonov in svoje delo opraviti redno in vestno v skladu s pravili znanosti in stroke ter svoj izvid in mnenje podati v roku, ki mu ga določi sodišče, oziroma drug organ, ki ga je imenoval za izdelavo izvida in mnenja, ki praviloma ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši kot 60 dni. Če izvedenec svojega dela ne more opraviti v določenem roku, je o tem dolžan obvestiti sodišče najkasneje v 15-ih dneh po prejemu sklepa, s katerim je bil imenovan za izdelavo izvida in mnenja v določeni zadevi.

11. Med strankama ni sporno, da je tožnica kot izvedenka zamujala pri izdelavi izvedenskih mnenj v primerih, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Zahtevno, zakomplicirano in delikatno delo psihiatra, kot to navaja tožnice, le te ne opravičuje dolžnosti opravljanja svojega dela redno in vestno kot izvedenke za psihiatrijo.

12. Sodišče je izvedlo dokazni postopek, s vpogledom v upravni spis in tam zbrano dokumentacijo in na glavni obravnavi zaslišalo tožnico. Tožnica je izpovedala, da delo izvedenke opravlja 24 let in v teh letih ni imela strokovne napake, da pa je zaradi preobremenjenosti na katero ni mogla vedno sama vplivati imela zamudo pri izdelavi mnenj. Na leto je podala približno 20 izvedenskih mnenj, saj je znano, da izvedencev psihiatrije primanjkuje. Slednja so bila večinoma obsežna, strokovno zahtevna, druga, ki pa niso bila zahtevna pa so bila urgentna. Glede na dejstvo, je tožnica prejemala v delo toliko mnenj, katere je morala opraviti takoj (npr. v nepravdnih postopkih), so se zadeve nakopičile, pri tem pa ni bilo upoštevano koliko mnenj pa je naredila v rokih. Meni, da gre za nesorazmernost izrečenega ukrepa.

13. Sodišče ugotavlja, da je bila razrešitev v času izdaje izpodbijane odločbe edini možen ukrep, ki ga je bilo mogoče izreči zaradi nerednega dela izvedenca, zato tožena stranka ni imela na izbiro drugih (milejših) ukrepov. Ker ZS ni natančneje opredelil pojma „neredno delo“, ta predstavlja pravni standard, ki ga je treba napolniti v vsakem posameznem primeru. Za pravne standarde je značilno, da se z njimi normirajo situacije, ko s pravno normo ni mogoče določno zajeti vseh življenjskih primerov, ki morajo biti predmet normiranja, in sicer zaradi njihove prevelike raznolikosti. Za pravne standarde je zato značilna nomotehnična abstraktnost in nedoločnost. Ker pa v konkretnih primerih ti pojmi oziroma pravila ne smejo ostati na takšni ravni, jih mora organ konkretizirati glede na okoliščine posameznega primera. Izpeljava konkretnega pravnega pravila iz pravnega standarda je tako vselej odvisna od dejanskih okoliščin primera (prim. sodba Vrhovnega sodišča X Ips 43/2016 z dne 24. 10. 2018)1. 14. V konkretnem primeru sodišče za napolnitev pravnega standarda z vseh vidikov položaja tožnice kot sodne izvedenke, ki sicer kažejo, da v konkretnem primeru njeno delo ni bilo skladno z dolžno skrbnostjo, ki jo mora pokazati pri svojem delu izvedenke, postavlja v kontekst siceršnjega opravljanja dela tožnice kot izvedenke. Sodišče meni, da ne gre za „neredno delo“, temveč za preobremenjenost, zato bi bila tožnica morala izdelavo izvedenskega mnenja odkloniti v kolikor bi prihajalo do takšnih situacij. Tožnica kot je sama izpovedala težko odkloni izdelavo mnenja in iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnica kot izvedenka bila angažirana po sodiščih po celotni Sloveniji. Znano je dejstvo, da je treba pri izdelavi mnenj v psihiatriji, ki se nanaša na specifična osebna stanja opraviti razgovor s stranko in nato izdelati mnenje. Izdelava nekaterih mnenj (npr. v nepravdnem postopku) je bila urgentna, zato je bila tožnica poklicana po telefonu s strani sodišče in je bilo treba mnenje opraviti takoj po razgovoru s stranko. Tožnica je pred obravnavanimi dogodki opravljala delo sodne izvedenke za področje psihiatrije že 24 let in ji niso bile pred tem dogodkom očitane strokovne napake in nerednost. Tožnica je na glavni obravnavi izpovedala in pojasnila opravičljivo konkretni specifični primer, kjer je prišlo do zamude za izdelavo mnenja na Delovnem sodišču v Mariboru.

15. Da je za napolnitev pravnega standarda treba konkreten primer ovrednotiti tudi z vidika tožničinega siceršnjega dela, pa kaže tudi sedanja ureditev področja dela sodnih izvedencev. S 1. 1. 2019 je namreč stopil v veljavo novi Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju ZSICT), ki je razveljavil Pravilnik in relevantne določbe ZS in ki to vprašanje ureja bistveno mileje. (Enkratno) neredno opravljanje dolžnosti sodnega izvedenca ali sodnega cenilca predstavlja lažjo disciplinsko kršitev, za katero je predviden (zgolj) pisni oziroma javni opomin (prvi odstavek 29. in prvi odstavek 30. člena ZSICT). Šele večkratno neredno opravljanje dolžnosti sodnega izvedenca ali sodnega cenilca predstavlja hujšo disciplinsko kršitev (točka b drugega odstavka 30. člena ZSICT), za kar je najprej predvidena denarna kazen, zatem začasen odvzem licence in šele nato trajen odvzem licence - razrešitev (drugi odstavek 29. člena ZSICT) - odvisno od teže kršitve in njenih posledic, povzročene škode, stopnje odgovornosti, prejšnjega dela in vedenja osebe, zoper katero se vodi disciplinski postopek2. 16. Glede na to, da tožena stranka ni napolnila pravnega standarda, saj ni povedala, kaj točno zajema pojem „neredno delo“, ni pravilno uporabila materialnega prava. Sodišče je zato po opravljeni glavni obravnavi in zaslišanju tožnice to pomanjkljivost odpravilo. Tožnica pa bo morala v bodoče vzpostaviti bolj transparentno komunikacijo z sodiščem v skladu s Pravilnikom. Sodišče je zato odločilo kot izhaja iz izreka sodbe in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 65. člena ZUS-1. 17. Kot izhaja iz drugega dela izreka sodbe, če želi, lahko tožnica svoj zahtevek za plačilo odškodnine uveljavlja v pravdi in za ta napotek ima Upravno sodišče zakonsko podlago v 2. odstavku 67. člena ZUS-1. 1 Upravno sodišče RS, sodba opr. št. I U 644/2018 z dne 14. 11. 2019. 2 Upravno sodišče RS, sodba opr. št. I U 568/2016 z dne 4. 10. 2017.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia