Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon. Eden od takšnih pogojev je, da oseba, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, obstoji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Dovoli se izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za novo odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 13. 10. 2010, opr. št. 2890 In 1009/2010-6 pri solastninskem deležu dolžnika S. H. do ½ na nepremičnini z identifikacijsko številko 46.E, podvložek št. 365/46 k.o. N. dovolilo zaznambo izvršbe v korist upnika K. d.o.o. in vknjižbo hipoteke v korist istega upnika za denarno terjatev v znesku 3.566,78 EUR s pripadki.

2. Proti sklepu se pritožuje zemljiškoknjižni lastnik kot dolžnik v izvršilnem postopku, uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da odloči, da se vpis ne opravi ali pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je prvostopno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe in vpis hipoteke v korist upnika, ki ne obstaja. Okrožno sodišče v Celju je namreč s sklepom opr. št. Srg 2010/34858 z dne 30. 09. 2010 upnika izbrisalo iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku. Glede na to, da se pravica v zemljiško knjigo vpiše oziroma se pravno dejstvo lahko zaznamuje le v korist osebe, ki dejansko obstaja, je izpodbijani sklep nedopusten, saj daje pravico osebi, ki ne obstaja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz določb 23. do 25. člena Zakona o zemljiški knjigi izhaja, da je imetnik pravice lahko fizična ali pravna oseba. Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke je v izpodbijanem sklepu dovoljena v korist K. d.o.o., pri čemer pa iz pritožbi priloženih listin izhaja, da je bila pravna oseba, v korist katere je dovoljen izpodbijani vpis, izbrisana iz sodnega registra, torej prenehala obstajati. Iz 2. točke 132. člena ZZK-1 izhaja, da je udeleženec postopka med drugim tudi oseba, v katere korist se predlaga vpis oziroma v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ni predlagatelj. Izpodbijani sklep je bil poslan na naslov K. d.o.o., vendar iz vročilnice v spisu pri list. št. 5 izhaja, da je sodno pisanje prevzel M. d.d.. Tudi navedeno dejstvo potrjuje pravilnost pritožbene trditve o tem, da K. d.o.o. ne obstaja več.

5. V 148. členu ZZK-1 je med drugim določeno, da zemljiškoknjižno sodišče vpis dovoli, če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon. Eden od takšnih pogojev je, da oseba, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, obstoji.

6. Ne glede na spredaj navedeno pa pritožbeno sodišče ni samo spreminjalo izpodbijanega sklepa. Zemljiškoknjižni postopek je bil namreč uveden dne 27. 10. 2010, iz sklepa o izbrisu iz sodnega registra iz priloge pod B 1 pa ni razvidno, kdaj je ta sklep postal pravnomočen. Le na podlagi listin v spisu torej ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je ob uvedbi zemljiškoknjižnega postopka K. d.o.o. še obstajala ali ne. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo odločanje, hkrati pa v skladu z 5. točko tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris vpisov opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponoven vpis plombe.

7. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje, je odločilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za novo odločbo.