Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 3157/2016

ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.3157.2016 Civilni oddelek

ločitev pravd vmesni ugotovitveni zahtevek ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža zaradi nedopustnega nagiba in podlage predhodno vprašanje pasivna legitimacija obseg skupnega premoženja
Višje sodišče v Ljubljani
22. marec 2017

Povzetek

Sodba obravnava vprašanja ločitve pravd, ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, pasivne legitimacije in določitev vrednosti spornega predmeta. Sodišče prve stopnje je razdružilo pravdno zadevo, kar je pritožnica izpodbijala, saj je trdila, da je bila pogodba nična in da je tožbeni zahtevek pravilno uperjen zoper oba toženca. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
  • Ločitev pravd in obravnavanje vmesnega ugotovitvenega zahtevka.Ali je mogoče ločiti pravde, ko je mogoče posamezne zahteve samostojno obravnavati po materialnem pravu?
  • Ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža.Ali je bila pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža nična in ali je tožnica pravilno uperila tožbeni zahtevek zoper oba toženca?
  • Pasivna legitimacija v pravdnem postopku.Ali je bila odločitev sodišča o pomanjkanju pasivne legitimacije pravilna?
  • Določitev vrednosti spornega predmeta.Ali je sodišče pravilno določilo vrednost spornega predmeta za vmesni ugotovitveni postopek?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ločitev pravd je mogoča le v primeru, ko je mogoče posamezne zahteve samostojno obravnavati po materialnem pravu.

O vmesnem ugotovitvenem zahtevku glede ničnosti pogodbe bi sodišče lahko odločalo z delno sodbo in ne z ločitvijo obravnavanja tožbenih zahtevkov v dveh pravdah.

Tožnica je v tožbi za ugotovitev skupnega premoženja dajatveni del tožbenega zahtevka uperila zoper drugo toženo stranko z navedbo, da je drugi toženec do vtoževanega premoženja, ki je (del) skupnega premoženja, pridobljenega v njeni zakonski zvezi s prvim tožencem, prišel na podlagi ničnega pravnega posla, sklenjenega s prvim tožencem. Vprašanje ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža obravnavane družbe je bilo predhodno vprašanje za odločanje o dajatvenem zahtevku zoper drugega toženca in zoper prvega toženca. Z določno postavitvijo vmesnega ugotovitvenega zahtevka zoper oba toženca za ugotovitev ničnosti obravnavane pogodbe je preraslo v neposredno vsebino enega od zahtevkov v tožbi. O vmesnem ugotovitvenem zahtevku sodišče praviloma odloča obenem z dajatvenim zahtevkom v končni sodbi. O njem sicer lahko z delno sodbo odloči še pred odločitvijo o dajatvenem zahtevku, kadar ugotovi, da je vmesni ugotovitveni zahtevek že postal zrel za odločitev. Če je sodišče presodilo, da gre v obravnavani zadevi za tak primer, bi o vmesnem ugotovitvenem zahtevku glede ničnosti pogodbe lahko odločalo z delno sodbo in ne z ločitvijo obravnavanja tožbenih zahtevkov v dveh pravdah.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sodba v izpodbijanih točkah II, III in IV se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se pravdna zadeva P 349/2012 - I razdruži in se tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper drugo toženo stranko izloči, ter zanj odpre nova opravilna številka, tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper prvo toženo stranko pa se obravnava pod prejšnjo opravilno številko (P 349/2012 - I).

2. S sodbo z dne 14. 4. 2016 je zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev pravdnega postopka do pravnomočne rešitve kazenskega postopka na podlagi kazenske ovadbe št. ... (sklep pod točko I izreka), in predlog tožene stranke za oceno vrednosti spornega predmeta (sklep pod točko II. izreka). V točki III. izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da obsega skupno premoženje tožnice in prvega toženca tudi 100 % poslovni delež v družbi H., d. o. o., da je delež tožnice in prvega toženca na tem skupnem premoženju za vsakega do 1/2 (točka 1.), za ugotovitev, da sta pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 16. 3. 2005, sklenjena med toženima strankama v notarskem zapisu SV ... z dne 16. 3. 2005 in pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 11. 7. 2012, sklenjena med drugim tožencem ter A. J. v notarskem zapisu SV ... z dne 11. 7. 2012, nični (točka 2.) ter za povrnitev pravdnih stroškov (točka 3.). O pravdnih stroških je odločilo v točki IV izreka tako, da je odmerjene stroške tožene stranke v višini 12.279,30 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi naložilo v plačilo tožeči stranki.

3. Zoper obe odločbi vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP(1). Predlaga razveljavitev obeh odločb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom.

4. V prvi vrsti izpodbija sklep o razdružitvi postopka, zoper katerega ni bilo posebne pritožbe. Je nepravilen in nezakonit. Tožnica je vložila tožbo za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju zoper dve toženi stranki: zoper bivšega zakonca (prvotoženo stranko) ter zoper drugotoženo stranko - glede na stanje vpisa v sodnem registru v času vložitve tožbe. Trdila in dokazovala je, da v skupno premoženje sodi tudi poslovni delež v družbi H., ki ga je prva tožena stranka v mesecu marcu 2005 navidezno prepisala na drugega toženca, vodenje in financiranje ter upravljanje podjetja pa še vedno upravlja prvi toženec. Tožnica je pojasnila, zakaj je sporna pogodba nična. Zato ni bilo ne pravne ne dejanske podlage za razdružitev postopka, zlasti ker je sodišče tožbeni zahtevek v razdruženem postopku zavrnilo tudi zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, češ da ni tožena prava stranka (oba toženca kot enotna in nujna sospornika - pogodbenika - pri zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe). Taka odločitev je sama s seboj v nasprotju. Tožnica je pravilno vložila tožbo zoper obe pogodbeni stranki o odsvojitvi poslovnega deleža. Sodišče je z nezakonitim sklepom o razdružitvi samo zadevo razdružilo v dve zadevi (eno zoper prvega toženca in drugo zoper drugega toženca), zato ne gre za primer, ko ni pasivne legitimacije. Tožnica je ravnala pravilno. Tožila je oba pogodbenika in navedla razloge za ničnost pogodbe. Ti so drugačni kot v primeru izpodbojnosti pravnega posla. Pojasnila je, zakaj posel ni izpodbojen, ampak ničen. Dejstvo, da je toženec med pravdnim postopkom odsvojil poslovni delež (11. 7. 2012), potrjuje navedbe tožnice o ničnosti. Ni razlogov, da se pravda ne bi mogla dokončati (190. člen ZPP). Sklep o razdružitvi je nezakonit. 5. Pritožba nadalje graja odločitev o zavrnitvi predloga tožene stranke o določitvi vrednosti spornega predmeta. Tožena stranka jo je upravičeno grajala, predlagala ugotovitev vrednosti v višini 438.432,00 EUR oziroma 8.750,00 EUR, čemur tožeča stranka ni nasprotovala. Sodišče naj ugotovi vrednost spornega predmeta v višini 8.750,00 EUR (višina ustanovitvenega kapitala v času pridobitve).

6. Pritožba nadalje graja zmotno uporabo materialnega prava pri vsebinskem odločanju o tožbenem zahtevku. Posebno pravdo v zvezi z delnim ugotavljanjem obsega skupnega premoženja je ustvarilo sodišče samo z nezakonitim sklepom o razdružitvi. Zmotna je materialnopravna presoja, da je sporni pravni posel mogoče izpodbijati le kot izpodbojen. Tožnica je vztrajala pri tožbenem zahtevku za ugotovitev ničnosti zaradi nedopustnega nagiba - prikrajšanje tožnice z namenom izigrati delež, ki ji pripada na podlagi zakona iz naslova skupnega premoženja. Takšna so tudi stališča v sodni praksi (sklep VS RS II Ips 25/2011). Ponavlja, da sta obe pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža podjetja H., d. o. o. nični, sklenjeni iz nedopustnih nagibov in z nedopustno podlago. Gre za neodplačne in navidezne pravne posle, vse z namenom izigrati tožničin zakoniti delež po ZZZDR(2) na skupnem premoženju. Podani so dejanski in pravni argumenti za zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe.

7. Druga tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Tožeča stranka ni ugovarjala sklepu o razdružitvi postopka. Pritožbene navedbe so nerazumljive in nejasne. Nasprotovanje tožnice vrednosti spora je podano šele v pritožbi, prej je dokazovala višjo vrednost in sama trdila, da je vrednost nepremičnin družbe 3 milijone evrov. Glede očitkov o zmotni uporabi materialnega prava pa meni, da je bil tožbeni zahtevek nepravilno oblikovan. Opozarja na pritožbene novote. Glede nagiba opozarja, da je bistven nagib v času sklenitve pogodbe. Kasnejše okoliščine nimajo vpliva na veljavnost same pogodbe.

8. Pritožba je utemeljena.

9. Tožnica je vložila tožbo za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem zoper prvega toženca, ki je njen bivši mož. Trdila in dokazovala je, da med drugim v njuno skupno premoženje sodi tudi 100 % delež v družbi H., d. o. o., ki je bil ob vložitvi tožbe vpisan na drugo toženo stranko. Zoper njo je uperila zahtevek za izstavitev ustrezne listine za vpis lastninske pravice na poslovnem deležu družbe v svojo korist. Trdila ter dokazovala je, da je bila pogodba o prenosu poslovnega deleža, sklenjena med obema tožencema, navidezna. V resnici je bila neodplačna in sklenjena z namenom izločiti tožnico kot lastnico z namenom njenega oškodovanja. V nadaljnjem postopku je po ugotovitvi, da je med pravdo tudi druga tožena stranka odsvojila poslovni delež na obravnavani družbi (na očeta obeh tožencev: pogodba o prenosu poslovnega deleža, sklenjena 11. 7. 2012) trdila, da sta obe pogodbi o prenosu poslovnega deleža nični zaradi nedopustnega nagiba izigrati delež oziroma zahtevek tožnice na skupnem premoženju. Tožbo je spremenila tako, da jo je razširila še na tretjo toženo stranko (očeta toženih strank) in postavila vmesni ugotovitveni zahtevek za ugotovitev ničnosti obeh pogodb o prenosu poslovnega deleža. Ker novi tretji toženec ni privolil v vstop v pravdo, sodišče razširitve tožbe nanj in za ugotovitev ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 11. 7. 2012 ni dopustilo. Dovolilo pa je spremembo tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 16. 3. 2005, sklenjene med prvo in drugo toženo stranko.(3) Nato je z izpodbijanim sklepom z dne 7. 4. 2015 razdružilo pravdno zadevo in odločilo, da zahtevek zoper drugo toženo stranko izloči iz pravdne zadeve P 349/2012, kjer se še naprej obravnava zahtevek zoper prvo toženo stranko. Zahtevek zoper drugo toženo stranko se obravnava v tej pravdi.

10. Po opravljenem materialnem procesnem vodstvu za postavitev točno opredeljenega zahtevka zoper drugo toženo stranko (list. št. 825) in po ugotovitvi v izpodbijani sodbi, da v (novem) zahtevku tožeča stranka še vedno omenja prvo, drugo in tretjo toženo stranko in vztraja pri prvotnem zahtevku, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. V delu za ugotovitev, da sodi poslovni delež družbe v skupno premoženje bivših zakoncev, ga je zavrnilo zaradi zgrešene pasivne legitimacije in načela enotnosti - nedeljivosti - skupnega premoženja, v delu za ugotovitev o ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pa zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, češ da ni tožena prava stranka, ker je toženec le drugi tožnik, ne pa obe pogodbeni stranki. Zavzelo je tudi stališče, da bi tožeča stranka zaradi ravnanja zakonca v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR lahko postavila le zahtevek za izpodbijanje pravnega posla in ne za ugotovitev njegove ničnosti.

11. Pritožbi je treba pritrditi, da je ugotovitev sodišča o zgrešeni pasivni legitimaciji pravno zmotna. Oprta je na sklep o razdružitvi postopka, za katerega, kot pravilno opozarja pritožba, v obravnavanem primeru ni bilo pravne in dejanske podlage.

12. Pri objektivni ali subjektivni kumulaciji več tožbenih zahtevkov, združenih v eni tožbi, lahko sodišče odloči, da se obravnavajo ločeno. Po končanem ločenem obravnavnanju lahko izda posebne odločbe o teh zahtevkih (tretji odstavek 300. člena ZPP). Od ločitve iz prej enotnega postopka nastanejo ločeni postopki, ki tečejo neodvisno drug od drugega, kot da bi bile od vsega začetka vložene različne tožbe. Zato je ločitev pravd mogoča le v primerih, ko je mogoče posamezne zahtevke samostojno obravnavati po materialnem pravu. Če je skupno obravnavanje nujno bodisi zaradi pravilne obravnave celotnega spora (kar v obravnavanem primeru po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje velja za vse zahtevke za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev zakoncev na njem) ali zaradi enotnega sosporništva (npr. pri zahtevkih za ugotovitev ničnosti pravnih poslov, ko pogodbeniki kot nujni enotni sosporniki štejejo za enotno pravdno stranko), ločitev pravd ni utemeljena. V obravnavani zadevi gre za tak primer.

13. Tožnica je v tožbi za ugotovitev skupnega premoženja dajatveni del tožbenega zahtevka uperila zoper drugo toženo stranko z navedbo, da je drugi toženec do vtoževanega premoženja, ki je (del) skupnega premoženja, pridobljenega v njeni zakonski zvezi s prvim tožencem, prišel na podlagi ničnega pravnega posla, sklenjenega s prvim tožencem. Vprašanje ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža obravnavane družbe je bilo predhodno vprašanje za odločanje o dajatvenem zahtevku zoper drugega toženca in zoper prvega toženca (primerjaj modifikacijo tožbenega zahtevka za izplačilo denarne vrednosti odtujenega poslovnega deleža obravnavane družbe - list. št. 323 - 328). Z določno postavitvijo vmesnega ugotovitvenega zahtevka zoper oba toženca za ugotovitev ničnosti obravnavane pogodbe je preraslo v neposredno vsebino enega od zahtevkov v tožbi. O vmesnem ugotovitvenem zahtevku sodišče praviloma odloča obenem z dajatvenim zahtevkom v končni sodbi. O njem sicer lahko z delno sodbo odloči še pred odločitvijo o dajatvenem zahtevku, kadar ugotovi, da je vmesni ugotovitveni zahtevek že postal zrel za odločitev. Če je sodišče presodilo, da gre v obravnavani zadevi za tak primer, bi o vmesnem ugotovitvenem zahtevku glede ničnosti pogodbe lahko odločalo z delno sodbo in ne z ločitvijo obravnavanja tožbenih zahtevkov v dveh pravdah. Kot pravilno opozarja pritožba je z nepravilno uporabo tretjega odstavka 300. člena ZPP samo napačno ločilo obravnavanje zahtevka zoper oba toženca v dve pravdi. Kadar je ugotovitev ničnosti vsebovana v samem tožbenem zahtevku, mora biti slednji naperjen proti vsem pogodbenim strankam, saj zaradi tesne medsebojne zveze pogodbenikov ni mogoče o ničnosti pravnega posla z učinkom pravnomočnosti odločiti samo zoper eno pogodbeno stranko, zoper drugo pa ne. Ker gre za enotno in nujno sosporništvo, je odločitev lahko samo enotna za obe pogodbenici. V obravnavanem primeru sta bila oba pogodbenika tožena že v tožbi in ob postavitvi vmesnega ugotovitvenega zahtevka. Tako se izkaže, da podlage za razdružitev tožbenih zahtevkov zoper njiju ni bilo.

14. Sklep o ločitvi pravd je sklep procesnega vodstva. Stranka ga lahko izpodbija šele zoper sodbo (člen 298/4 ZPP) in so nasprotne navedbe druge tožene stranke v odgovoru na pritožbo neutemeljene. Zaradi bistvene kršitve določb tretjega odstavka 300. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, je bilo treba izpodbijani sklep in sodbo razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje, da jo bo nadaljevalo v pravdi P 349/2012 (3. točka 365. člena ZPP in prvi odstavek 354. člen ZPP).

15. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč o pomanjkanju pasivne legitimacije je ostalo nepopolno in zmotno ugotovljeno tudi dejansko stanje o vmesnem ugotovitvenem zahtevku glede ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 11. 7. 2012. To je narekovalo razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu (točke II do IV izreka) in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Gre za obsežen sklop pravnorelevantnih okoliščin, ki jih prvič ne more ugotavljati in presojati sodišče druge stopnje, saj bi bila pravdnim strankam sicer odvzeta pravica do pritožbe.

16. V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek. Upoštevaje trditveno in dokazno podlago tožeče stranke o zatrjevani ničnosti obravnavane pogodbe zaradi nedopustnega nagiba zanj (40. člen OZ(4)), bo moralo ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva in presoditi ali je bila obravnavana pogodba res sklenjena zgolj navidezno in zaradi prikrajšanja tožnice z namenom prikrajšati jo za pravice, pridobljene na podlagi zakona iz naslova skupnega premoženja. Drži, da je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen. Vendar tožeča stranka zahtevka za ničnost posla ni opirala na zakončevo ravnanje v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR, pač pa na 40. člen OZ. Pogodba, ki je sklenjena z glavnim namenom izigrati tretje, kot ga je zatrjevala tožeča stranka, je po ustaljenih stališčih sodne prakse v nasprotju z moralnimi načeli in nedopustna(5). Tudi pogodbe v zvezi z razpolaganjem s skupnim premoženjem, sklenjene zaradi nemoralnih nagibov v škodo enega od zakoncev, so nične(6). To uveljavljeno podlago je sodišče prve stopnje v dosedanjem sojenju prezrlo, dejanskega stanja o tem še ni raziskalo, niti o njem sprejelo odločitve.

17. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi tudi zoper sklep pod točko II izreka sodbe (glede vrednosti spornega predmeta). Določitev vrednosti predmeta za vmesni ugotovitveni postopek ne vpliva le na stvarno pristojnost in pravico do revizije. Pomembna je tudi zaradi odmere sodnih taks. Naziranje sodišča prve stopnje, da ni bilo pogojev za sodno korekturo vrednosti spornega predmeta, kot ga je opredelila tožeča stranka, je torej zmotno. Na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna, sodišče na podlagi prvega odstavka 31. člena ZST-1(7) določi pravo vrednost za potrebe plačila sodnih taks. V nadaljnjem postopku naj sodišče kljub ponovnemu skupnemu obravnavanju tožbenega zahtevka z zahtevkom za ugotovitev skupnega premoženja določi vrednost spornega predmeta za vmesni ugotovitveni zahtevek.

18. Pritožbeni predlog za novo sojenje pred drugim sodnikom prve stopnje ni obrazložen. Pritožbeno sodišče samo ne najde razlogov za odredbo iz 356. člena ZPP.

19. Sodišče prve stopnje naj v nadaljnjem postopku v skupnem obravnavanju s pravdno zadevo P 349/2012 obravnava zahtevek zoper drugo toženo stranko oziroma vmesni ugotovitveni zahtevek. Če bo ugotovilo, da je v tem delu tožbeni zahtevek zrel za končno odločbo, lahko o njem izda delno sodbo, ali pa s končno odločbo po ugotovitvi vseh pravno relevantnih dejstev odloči o vseh zahtevkih tožeče stranke. Odločitev naj obrazloži z jasnimi in popolnimi razlogi, ki bodo omogočili vsebinski preizkus. Ponovno bo treba odločiti tudi o stroških celotnega postopka, vključno s stroški tega pritožbenega postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

Op. št. (2): Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami.

Op. št. (3): Sklep P 349/2012 z dne 30. 3. 2015. Op. št. (4): Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami.

Op. št. (5): Primerjaj sodba VS RS II Ips 259/2013 z dne 21. 5. 2015 in v opombi št. 2 navedeno sodno prakso.

Op. št. (6): Primerjaj sklep VS RS II Ips 25/2011 z dne 3. 4. 2014, tudi sodba VS RS II Ips 319/2013 z dne 10. 7. 2014 - točka 6. Op. št. (7): Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia