Jedro

Molče nadaljevano delo preko časa, ki je bil določen za trajanje delovnega razmerja, ima za pravno posledico, da preide delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, v delovno razmerje za nedoločen čas.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo kot neutemeljen zahtevek tožnice, da ji delovno razmerje sklenjeno za določen čas ni prenehalo, ampak še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz njega. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo odločitev prvostopnega sodišča tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku.

Ugotovilo je, da je tožnica v delovnem razmerju pri toženi stranki od 7.11.1992 dalje za nedoločen čas. V posledici te ugotovitve je zavezalo toženo stranko, da pozove tožnico nazaj na delo, ji vpiše v delovno knjižico manjkajočo delovno dobo, izplača nadomestilo osebnega dohodka s pripadki in obračuna ter poravna vse ustrezne prispevke iz naslova pokojninskega, invalidskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja pristojnim zavodom.

Proti tej odločbi je tožena stranka vložila pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter napadeno odločbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen. V reviziji trdi, da je bilo trajanje delovnega razmerja tožnice določeno do dneva, ko prevzame svoja dela knjigovodje delavka, ki jo je tožnica v času njene odsotnosti nadomeščala. Ta dela pa je B.T. - kot je razvidno iz primopredajnega zapisnika - prevzela šele 9.11.1992. Upoštevati je tudi dejstvo, da tožnica knjigovodskih del ni pričela samostojno opravljati dne 28.1.1991, ko je sklenila delovno razmerje za določen čas, ampak šele 18.3.1991. S tem, da je po vrnitvi odsotne delavke na delo prosila za podaljšanje delovnega razmerja, pa je toženo stranko očitno zavajala. Sicer pa je za tožnico značilno, da zakonska določila tolmači in uporablja v svoj prid. Revizija je bila na podlagi določila 390. člena zakona o pravdnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 4/77-27/90 in Ur. list, št. 55/92 in 19/94 - v nadaljevanju ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano odločbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka obravnava revizijsko sodišče le, če so izrečno uveljavljane. Tožena stranka teh revizijskih razlogov niti formalno niti vsebinsko ne uveljavlja.

Revizijska graja uporabe materialnega prava ni utemeljena. Revizijsko sodišče pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodne odločbe v mejah revizijskih razlogov in po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) upošteva dejansko stanje, ki je ugotovljeno v izpodbijani odločbi in ki je obvezna podlaga te revizijske presoje (tretji odstavek 385. člena ZPP). Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožena stranka dne 28.1.1991 zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke sklenila s tožnico delovno razmerje za določen čas - do vrnitve B.T. s porodniškega dopusta (priloga B2). Protispisna je zato revizijska trditev, da je bilo trajanje delovnega razmerja tožnice določeno do dneva, ko prevzame B.T. svoja dela knjigovodje. Čeprav se je odsotna delavka vrnila na delo dne 8.7.1992, tožnici s tem dnem ni prenehalo delovno razmerje, pač pa ji je trajalo do 9.11.1992. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je na tako ugotovljeno dejansko stanje sodišče druge stopnje pravilno uporabilo zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 14/90, 5/91 - v nadaljevanju ZDR). Po določilu 17. člena ZDR se lahko sklene delovno razmerje za določen čas le v primerih, določenih v njegovem prvem odstavku oziroma v drugih primerih, ki jih določa zakon oziroma v skladu z zakonom kolektivna pogodba oziroma splošni akt (enajsta alinea prvega odstavka). Delovno razmerje za določen čas preneha s pretekom časa, predvidenega za izvršitev dela, s pretekom določenega časa oziroma z dnem, ko se vrne odsotni delavec (drugi odstavek).

Delovno razmerje sklenjeno za določen čas lahko preide v delovno razmerje za nedoločen čas v primerih, kot jih opredeljuje prvi odstavek 18. člena ZDR. V tem zakonskem določilu je vsebovana pravna domneva, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, če se iz razlogov, ki so na strani organizacije oziroma delodajalca, sklene delovno razmerje za določen čas v nasprotju z zakonom, ali če ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati. S to določbo so sankcionirana navidezna delovna razmerja za določen čas oziroma opustitev dolžnostnega ravnanja delodajalca, da obvesti delavca o prenehanju delovnega razmerja. Molče nadaljevano delo preko časa, ki je bil določen za trajanje delovnega razmerja, ima za pravno posledico, da preide delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, v delovno razmerje za nedoločen čas. Sodišče druge stopnje je v skladu s tem določilom ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva.

Razlogi, zaradi katerih je ostala tožnica na delu po preteku časa, določenega v sklepu o sklenitvi delovnega razmerja - uvajanje delavke, ki jo je nadomeščala v računalniški način knjiženja niso pravno odločilne okoliščine. Že sodišče druge stopnje je toženi stranki pojasnilo, zakaj njena trditev o zadržanju tožnice na delu po poteku določenega časa brez ustreznega sklepa, ni pravno pomembna. Tožena stranka bi lahko ob nastopu novega razloga po 17. členu ZDR delovno razmerje tožnici za določen čas s sklepom pristojnega organa podaljšala. Ker tega ni storila, pritožbeno sodišče ni imelo nobene podlage za upoštevanje zatrjevanih dejstev. Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno in da je odločitev drugostopnega sodišča pravilna.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).