Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno povedalo, zakaj je prišlo do zamika s preizkusom terjatev. Poleg zdržanja rokov za prijavo terjatev zaradi ukrepov zaradi Covid-19 je sodišče s sklepom, na katerega se je upravitelj utemeljeno zanesel, odložilo preizkus terjatev. Če se je kasneje izkazalo, da sklep ni bil pravilen, to še ne pomeni, da je upravitelj s kasneje sestavljenim osnovnim seznamom preizkušenih terjatev kršil dolžno skrbnost.

Izrek

Pritožba A. A. in C. A. se zavrže, pritožba D. A. pa se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani 2. točki sklepa zavrnilo zahtevo upnika D. A. in izločitvenih upnikov C. A. in A. A. za razrešitev upravitelja G. G. 2. Zoper sklep so se pritožili vsi trije iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal, da višje sodišče pritožbe zavrne.

4. Pritožbi C. A. in A. A. nista dopustni, pritožba D. A. pa ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 10. 2020 zavrglo prijavo izločitvene terjatve, podredno terjatve v znesku 500.000,00 EUR (p. d. 54), ki sta jo dne dne 15. 6. 2020 vložila A. A. in C. A. (skupaj z B. A.), ker ni bila vložena po stečajni upraviteljici D. D. in po stečajni upraviteljici F. F. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom Cst 551/2020 z dne 5. 1. 2021 pritožbi A. A. in C. A. zavrnilo in navedeni sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Ker ima pravico do pritožbe le stranka postopka, slednja pa to nista, je višje sodišče njuni pritožbi zavrglo (prvi odstavek 126. člena in prvi odstavek 128. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

6. Pritožnik D. A. je zahteval razrešitev upravitelja, ker naj bi le-ta kršil obveznosti v postopku, v katerem je bil imenovan, ker v roku ni podal načrta poteka stečajnega postopka kljub izteku časa, ni izdelal preizkusa terjatev, ki so bile prijavljene v stečajnem postopku St 000/2019 nad stečajnim dolžnikom in ker ni jasen obseg stečajne mase, saj cenitev in vrednotenje premoženja v lasti B. A. ni bilo naloženo v izdelavo sodnemu cenilcu.

7. Sodišče prve stopnje je odločitev v izpodbijani 2. točki izreka razložilo z jasnimi, popolnimi in zelo izčrpnimi razlogi, ki jim višje sodišče v celoti pritrjuje in jih po nepotrebnem ne ponavlja. Bistvo zahteve za razrešitev upravitelja je bilo v tem, da naj bi upravitelj s posameznimi nujnimi procesnimi dejanji zamujal. Sodišče prve stopnje je povedalo, zakaj je do zamude prišlo ter da ta zamuda ne pomeni bistvene kršitve dolžne skrbnosti (1. točka 119. člena ZFPPIPP). Višje sodišče se s tem strinja, na izredno obširno pritožbo pa odgovarja tako, da odgovarja na posamezne pravno odločilne sklope pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da upravitelj ni predložil osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ker se je zanašal na sklep sodišča z dne 14. 7. 2020 (p. d. 64), s katerim je bil odložen preizkus terjatev, nato pa je pravočasno v roku enega meseca po prejemu sklepa z dne 11. 8. 2020 (p. d. 79) predložil osnovni seznam preizkušenih terjatev. Upravitelj je sicer pravočasno dne 26. 5. 2020 predložil otvoritveno poročilo (p. d. 51), vendar ni vsebovalo ocene stečajne mase na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, načrta poteka in predračuna stroškov postopka, ker stečajni dolžnik s stečajnim upraviteljem ni sodeloval in je šele dne 4. 8. 2020 predložil poročilo o premoženju ter se dne 28. 8. 2020 udeležil uvodnega razgovora s stečajnim upraviteljem, pri čemer je bila ugotovitev obsega stečajne mase zapletena, zlasti zaradi vodenja številnih sodnih postopkov v zvezi s premoženjem stečajnega dolžnika. Po tem uvodnem razgovoru je stečajni upravitelj dne 31. 8. 2020 predložil popolno otvoritveno poročilo ter predloga načrta poteka stečajnega postopka in predračuna stroškov stečajnega postopka, zato je sodišče prve stopnje odločilo, da zamude pri predložitvi popolnega otvoritvenega poročila, predračuna stroškov stečajnega postopka in načrta poteka stečajnega postopka iz zgoraj navedenih razlogov ne predstavljajo hujše kršitve obveznosti stečajnega upravitelja. Sklenilo je, da ne obstajajo razlogi za razrešitev upravitelja, ki se uveljavljajo z zahtevo, niti ne obstojijo druge hujše kršitve njegovih obveznosti, kar je sodišče prve stopnje preverilo tudi po uradni dolžnosti.

9. Sodišče prve stopnje je pritožniku povsem pravilno povedalo, zakaj je prišlo do zamika s preizkusom terjatev. Poleg zadržanja rokov za prijavo terjatev zaradi ukrepov zaradi Covid-19, je sodišče s sklepom, na katerega se je upravitelj utemeljeno zanesel, odložilo preizkus terjatev. Če se je kasneje izkazalo, da sklep ni bil pravilen, to še ne pomeni, da je upravitelj s kasneje sestavljenim osnovnim seznamom preizkušenih terjatev kršil dolžno skrbnost. Povsem odveč je razpravljanje, da naj bi upravitelj pri tem bil premalo skrben, ko ni v roku odkril vsega dolžnikovega premoženja, s čimer naj bi zavedel sodišče prve stopnje, da je sprva odložilo preizkus terjatev. Upravitelj je sestavil otvoritveno poročilo. Sodišče prve stopnje je pritožniku tudi pojasnilo, kaj vse je storil upravitelj, da bi ugotovil obseg stečajne mase (gl. zadnji odstavek na strani 4/6 izpodbijanega sklepa). Kasneje je otvoritveno poročilo dopolnil. Zakaj je do zamika prišlo, je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo. Predvsem pa višje sodišče poudarja okoliščino, da stečajni dolžnik ni hotel sodelovati z upraviteljem. Predmet presoje v tem postopku je le ravnanje ali opustitev v tem postopku, ne pa v postopkih osebnega stečaja zoper pritožnikove sorodnike.

10. Višje sodišče sklepno ugotavlja, da ne samo, da upravitelj ni storil hujših kršitev obveznosti, upraviteljev ni storil niti lažjih kršitev obveznosti. Upravitelju v tej zadevi ni kaj očitati. Višje sodišče je odgovorilo le na pravno pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), niso podani. Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.