Jedro

V postopkih v sporih majhne vrednosti morata stranki navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo.

Dokazni predlog za zaslišanje priče mora biti oblikovan tako, da je iz njega razvidno, o čem bo priča vedela izpovedati.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v izreku o stroških spremeni tako, da je toženec dolžan tožnici povrniti 172,86 EUR pravdnih stroškov.

V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom v celoti vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. I 1175/2007 z dne 5.11.2007, toženo stranko pa je zavezalo k plačilu pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 229,04 EUR. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da toženec ni uspel dokazati, da je odpovedal naročniško razmerje.

Pritožbo zoper sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vlaga tožena stranka in navaja, da je sodišče bistveno kršilo postopkovne določbe, saj dolžnikovega ugovora ni vročilo upniku, prav tako ni dopustilo, da stranki na prvem naroku za glavno obravnavo podajata nova dejstva in predlagata dokaze, odgovor upnika na dolžnikov ugovor pa je kvalificiralo kot pripravljalno vlogo. Ponovno poudarja, da v spornem obdobju ni prejel ne položnic ne časopisov. Zaključek sodišča, da pisne odpovedi naročniškega razmerja ni dokazal, je zmoten, sodišče bi o tem vprašanju moralo zaslišati pričo M. H. in pribaviti splošne pogoje poslovanja tožeče stranke. Izpodbija tudi izrek o stroških, saj je sodišče tožeči stranki neutemeljeno priznalo 50 točk za naročilo in poročilo substituta, za končno poročilo stranki in pridobitev pravnomočnosti pa bi ji lahko priznalo največ 20 odvetniških točk. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne s stroškovno posledico oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba je delno utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) se sme sodba, s katero je končan postopek v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja tako ni dopusten pritožbeni razlog, zato se sodišče druge stopnje ni spuščalo v presojo vprašanj, ali je toženec časopis Slovenske novice in položnice zanj, dejansko prejel. Pritožbena izvajanja v smeri postopkovnih kršitev sodišča so neutemeljena. Dejstvo, da je sodišče odgovor na ugovor označilo kot pripravljalno vlogo tožeče stranke, v nobenem primeru ne more predstavljati procesne kršitve, saj poimenovanje pisanja ne igra nikakršne vloge, prav tako pa ne drži, da sodišče ugovora dolžnika ni vročilo tožeči stranki (tedaj upniku). To izhaja tako iz povratnice, ki se nahaja v spisu, kot iz dejstva, da je tožeča stranka na ugovor toženca (tedaj dolžnika) odgovorila. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP), stranki morata po določbi 451. člena ZPP navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo. Pritožba zato zmotno meni, da bi stranki svoje trditveno in dokazno gradivo lahko dopolnili še na prvem naroku za glavno obravnavo. Tožencu ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

Toženec v pritožbi navaja, da je v februarju 2006 večkrat poklical v uredništvo časopisa Slovenske novice, kjer so mu zagotovili, da bo naročniško razmerje s 1.3.2006 zaključeno, kot dokaz pa, da je predlagal zaslišanje priče M. H.. Dokazni predlog za zaslišanje te priče pa je bil povsem splošen, saj bi moral toženec pojasniti, kateremu telefonskemu pogovoru je priča prisostvovala in kaj točno je slišala (236. člen ZPP). Pritožnik navedeno pojasni šele v pritožbi, kar pa je skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP prepozno in zato neupoštevno.

Pritožba pa je utemeljena v stroškovnem delu izpodbijane odločbe. Sodišče je namreč tožeči stranki neutemeljeno priznalo 50 točk za naročilo in poročilo substituta, saj ga tožeča stranka ni postavila, za končno poročilo ji gre le 20 in ne 50 točk (Odvetniška tarifa, tarifna številka 39/4), neutemeljeno pa je tožeči stranki priznalo strošek pridobitve pravnomočnosti, saj ta v postopku na prvi stopnji še ni mogel nastati. Pritožbeno sodišče je prisojene stroške tako zmanjšalo za 100 odvetniških točk s pripadajočim DDV, ustrezno manj pa zato znašajo tudi 2% materialni stroški. Tako je dolžan toženec tožeči stranki povrniti 172,86 EUR in ne 229,04 EUR pravdnih stroškov.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 353. člena in 4. točke 358. člena ZPP. Ker je toženec s pritožbo uspel v sorazmerno majhnem delu in glede tega niso nastali posebni stroški, pritožbene stroške v celoti krije sam (tretji odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).