Jedro

Predlog tožeče stranke, upoštevaje vrednost spora (94,00 EUR) ne izpolnjuje pogoja za uvedbo ustavne presoje zatrjevanih kršitev ustavnih pravic.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče RS zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev posebne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo zoper sodbo in sklep Upravnega sodišča RS, Oddelek v Novi Gorici, opr. št. U 312/2008-8 z dne 16. 6. 2010. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ pristojen za brezplačno pravno pomoč sicer nejasno prošnjo, ki jo je tožeča stranka vložila 14. 4 2011 in jo na poziv sodišča z dne 24. 5. 2011 dopolnila, obravnavala kot prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev ustavne pritožbe zoper že navedeni sklep Upravnega sodišča. Na podlagi podatkov zbranih v zadevi in ob upoštevanju določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04, 94/04 in 23/08 -ZBPP) organ za Bpp ugotavlja, da tožeča stranka izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev Bpp, saj njen mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Iz podatkov v sodnem spisu U 213/2008 je razvidno, da je tožeča stranka v zadevi vložila tožbo zoper odločbo Javnega zavoda RTV Slovenija št. 21282420-007233235-11 z dne 25. 10. 2007 v zvezi z odločbo Ministrstva za kulturo št. 61540-1839/0702 z dne 27. 12. 2007, zaradi plačila prispevka za programe RTV Slovenija v višini 94,04 EUR. V sodbi in sklepu katerega ustavno presojo želi tožeča stranka je sodišče v točki 1. izreka tožbo tožeče stranke zavrnilo, v točki 2. izreka pa zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Ker tožeča stranka v roku 15 dni od prejema obvestila, katerega je prejela dne 8. 6. 2010, priporočenega pisma ni dvignila, je bilo priporočeno pismo dne 9. 7. 2010 puščeno v hišnem predalčniku. Zoper sklep opr. št. U 312/2008-8 z dne 16. 6. 2008 (2.točka izreka), ki se nanaša na zavrnitev oprostitve plačila sodnih taks je tožeča stranka vložila pritožbo, ki je bila zavržena iz razloga, ker ni bila vložena po osebi, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Tudi ta sklep z dne 19. 8. 2010 je bil tožeči stranki dne 9. 9. 2010 puščen v hišnem predalčniku, ker ga le ta ni dvignila v roku 15 dni od prejema obvestila. Tožeča stranka je vložila kasneje pritožbo zoper sklep U 312/2008-12 z dne 19. 8. 2010, ki jo je Vrhovno sodišče RS s sklepom I Up 270/2010 z dne 19. 10. 2010 zavrglo kot nedovoljeno. Tudi ta sklep je bil tožeči stranki dne 16. 11. 2010 puščen v hišnem predalčniku, saj ga le ta ni dvignila. Sodišče je dne 28. 10. 2010 tožeči stranki izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse in sicer za tožbo in sodbo, zoper katerega je tožeča stranka vložila ugovor, ki je bil s sklepom opr. št. U 312/2008-20 z dne 30. 11. 2010 zavrnjen. Tožeči stranki je bil sklep vročen 29. 12. 2010, zoper ta sklep je tožeča stranka vložila pritožbo, ki je bila s sklepom opr. št. U 312/2008-23 z dne 7. 3. 2011 kot nedovoljena zavržena. Tudi ta sklep je bil tožeči stranki dne 31. 3. 2011 puščen v hišnem predalčniku. Iz navedenega izhaja, da je imela tožeča stranka zoper sodbo in sklep opr. št. U 312/2008-8 z dne 16. 6. 2010 ob izpolnjevanju pogojev iz 83. in 85.člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) možnost vložiti revizijo, vendar je tožeča stranka ni vložila, kar posledično pomeni, da ni izkoristila vseh pravnih sredstev. Zato ne izpolnjuje pogoja za vložitev ustavne pritožbe. Ustavno pritožbo pa ni dovoljeno vložiti tudi upoštevaje 1. odstavek 55. a člena Zakona o ustavnem sodišču. Saj ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za pritožnika. Šteje se, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za pritožnika, če vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v zakonu, ki ureja pravdni postopek. Na podlagi 443. člena ZPP so spori majhne vrednosti tisti, pri katerih vrednost spornega predmeta ne presega 2000 EUR, v konkretnem primeru pa je vrednost spornega predmeta v višini 93,04 EUR, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za vložitev ustavne pritožbe, zato je bila prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena.

Sodišče je vlogo tožeče stranke, ki jo je tožeča stranka označila kot pritožbo zoper odločbo Bpp 272/2011 z dne 7. 7. 2011 obravnavalo kot tožbo. Tožeča stranka v njej po navajanju okoliščin, ki se nanašajo na neplačane RTV prispevke in na kršitve njenih ustavnih pravic v tem postopku, sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter ugodi njeni prošnji za brezplačno pravno pomoč za ustavno pritožbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 5. odstavka 24. člena ZBPP se prosilcu dodeli posebna pravna pomoč brez ugotavljanja pogojev določenih v 1., 2. in 3. odstavku istega člena, v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin in če so izpolnjeni pogoji, za vložitev ustavne pritožbe, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo.

Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da ustavna pritožba, ki jo želi vložiti tožeča stranka ni dopustna. Tožeča stranka, kot prosilec posebne pravne pomoči zoper sodbo in sklep opr. št. U 312/2008-8 z dne 16. 6. 2010 ni vložila revizije v upravnem sporu, ki bi jo ob izpolnjevanju pogojev iz 83. in 85. člena ZUS-1 lahko vložila, kar posledično pomeni, da tudi ni izkoristila vseh pravnih sredstev (1. odstavek 51. člena ZUstS). Na podlagi 1. odstavka 55. a člena ZUstS pa ustavna pritožba tudi ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za tožečo stranko. Pri čemer se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za pritožnika, kadar gre za posamične akte izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, oziroma v drugih sporih, če vrednost spornega predmeta ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-uradno prečiščeno besedilo 3 do 50/10 – ZPP) v 443. členu določa, da je spor majhne vrednosti spor, če višina denarne terjatve ne presega 2000 EUR. Predlog tožeče stranke, upoštevaje vrednost spora (94,00 eur) ne izpolnjuje pogoja za uvedbo ustavne presoje zatrjevanih kršitev ustavnih pravic. Glede na to, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev, ki so določeni v ZUstS za vložitev ustavne pritožbe je bila prošnja tožeče stranke za dodelitev Bpp pravilno po določbi 5. odstavka 24. člena v zvezi z določbo 2. odstavka 37. člena ZBPP zavrnjena. Glede na navedeno so tudi neupoštevne v tožbi pavšalno zatrjevane kršitve pravic in temeljnih svoboščin tožeče stranke.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke, ki je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za zavrnitev prošnje tožeče stranke za posebno pravno pomoč pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1.